VSC Sklep EPVDp 84/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). V pritožbi navaja, da je prekršek, za katerega mu je bila izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, storil 14. 10. 2018 in je zato mislil, da je do storitve prekrška dne 3. 9. 2019 preizkusna doba v trajanju 10 mesecev že potekla. Zato je globo za storjeni prekršek poravnal v predpisanem roku in je prepričan, da samo delo sodišča ter njegovi čakalni roki ne bi smeli vplivati na dejanski pretekli čas med storjenima prekrškoma. Predlaga, da se mu odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 21. 12. 2018, ki je začela teči 30. 1. 2019 in bi se iztekla 30. 11. 2019, storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 3. 9. 2019, ki je postal pravnomočen 12. 9. 2019, za prekršek storjen 3. 9. 2019, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče storilcu s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila.

5Storilčevi pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava temeljijo na storilčevem zmotnem razumevanju določb ZP-1, ki urejajo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in njihovega namena. Odločitev o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni samoumevna in ni vezana zgolj na formalne pogoje, temveč na presojo sodišča, ali je mogoče pričakovati, da se bo voznik, ki je sicer že dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, skozi udeležbo v rehabilitacijskih programih in doslednem upoštevanju cestnoprometnih predpisov, izkazal za vrednega zaupanja, da s svojo udeležbo v cestnem prometu ne bo več ogrožal varnosti cestnega prometa. Ker je odločitev o tem, ali bo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložena ali ne, odvisna od presoje sodišča, je razumljivo, da tudi preizkusna doba ne more teči od trenutka storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, temveč šele naslednji dan od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je tako v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je glede na to, da je bil sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu vročen 29. 1. 2019, preizkusna doba začela teči 30. 1. 2019 in bi se iztekla 30. 11. 2019 in četudi je storilec resnično bil v zmoti, da je preizkusna doba na dan storitve prekrška dne 3. 9. 2019 že potekla, to ne more privesti do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. V konkretni zadevi samo delo sodišča v ničemer ni vplivalo na dejanski pretekli čas med storjenima prekrškoma, kot zmotno meni storilec in je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki temelji na pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnih določb ZP-1, pravilna in zakonita, storilčeva pritožba pa neutemeljena.

6Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.