VSM Sklep III Cp 649/2019

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno spremenilo odločitev o stikih, ki so bili urejeni s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti N 74/2017 z dne 6. 6. 2017, in sicer tako, da stiki med nasprotnim udeležencem in njegovim mld. sinom L. (v nadaljevanju otrok), rojenim 23. 2. 2015, potekajo na naslednji način:

- konci tedna (vikendi):

vsaki drugi vikend od petka popoldan od 17.00 ure do nedelje do 18.00 ure (zimski čas) oziroma do 19.00 ure (letni čas),

- dvodnevni državni prazniki (božič, novo leto, prvi maj, velikonočni prazniki):

- božični prazniki: preživi mld. otrok vsako parno leto pri očetu ter vsako neparno leto pri materi, in sicer od 24. decembra od 17.00 ure do 26. decembra do 18.00 ure,

- novoletni prazniki: preživi mld. otrok vsako neparno leto pri očetu ter vsako parno leto pri materi, in sicer od 31. decembra od 17.00 ure do 2. januarja do 18.00 ure,

- velikonočni prazniki: preživi mld. otrok vsako parno leto pri očetu ter vsako neparno pri materi, in sicer od velikonočne sobote od 17.00 ure pa do velikonočnega ponedeljka do 18.00 ure,

- prvomajski prazniki: preživi mld. otrok vsako neparno leto pri očetu, vsako parno pa pri materi, in sicer od 30. aprila od 17.00 ure do 2. maja do 18.00 ure,

- poletne počitnice (julij in avgust): preživi mld. otrok dva povezana tedna v času poletnih počitnic (julij, avgust) pri enem staršu in prav tako dva povezana tedna v času poletnih počitnic pri drugem staršu; do 31. maja v tekočem letu se starša dogovorita o terminih v poletnih počitnicah.

Vsak stik se izvaja tako, da oče pride iskat otroka ob začetku stika na dom otrokove matere in ga ob koncu stika vrne na dom otrokove matere.

Ob predaji otroka je dolžna otrokova mati izročiti otrokovo osebno izkaznico, otrokovo zdravstveno izkaznico, oblačila in obutev, ki so potrebni otroku za čas stika.

2Zoper odločitev sodišča prve stopnje vsebovano v drugem odstavku izpodbijanega sklepa¹ se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo spremembo v smislu, da do konca starševskega dopusta predlagateljice in nasprotni udeleženec pride iskat otroka na dom matere in ga ob koncu stika vrne na dom matere, z iztekom starševskega dopusta pa naj se vsak stik izvaja tako, da oče pride iskat otroka ob začetku stika na dom matere, po končanem stiku pa otroka na domu očeta prevzame mati. O obsegu stikov sta se udeleženca dogovorila v postopku, sporni so le še prevozi, ki jih po odločitvi sodišča prve stopnje izvaja v celoti nasprotni udeleženec, čeprav je v sodni praksi oblikovano stališče, da morata oba starša enako prispevati pri izvršitvi stikov, v danem primeru še toliko bolj, ko starša še živita daleč narazen, nasprotni udeleženec v D., predlagateljica na P., v eno smer je 50 km, vožnja pa traja 30 do 40 minut, kar pomeni, da je potrebno za en stik opraviti 200 km in minimalno dve uri vožnje, kar pa je ne zgolj iz časovnega vidika, temveč tudi iz finančnega vidika strošek, ki utemeljuje porazdelitev režima prevoza med oba starša. Z vidika otrokove koristi je pri delitvi bremen voženj bistveno, da sta prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otroka enakopravna akterja, saj se stiki zagotavljajo predvsem v otrokovo korist, da ohrani občutek čustvene navezanosti in pripadnosti tudi drugemu staršu, kateremu otrok ni dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo. Nasprotni udeleženec je pripravljen za čas do poroda predlagateljice in trajanja njenega starševskega dopusta (do 16. 1. 2020) prevzeti celotno bremenitev prevozov nase, ne pa tudi po tem času, ob tem, da sploh nima lastnega vozila in si ga mora za vsak prevoz izposojati in predhodno prosjačiti, zaradi dohodka pa si ne more privoščiti vozila, sedaj še toliko bolj ne, ko se je njegovo premoženjsko stanje bistveno spremenilo, saj je dobil drugega otroka in je dodatno obremenjen z njegovim preživljanjem ter preživljanjem partnerke. Sodišče bi moralo breme prevozov enakomerno porazdeliti med oba starša. Priglaša stroške.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam kot neutemeljenim s trditvijo, da nasprotni udeleženec ni postregel z nobeno logično razlago, zakaj ne more izvajati prevozov na in iz stikov. Problemi z avtomobilom ne morejo biti dovolj tehten izgovor oziroma okoliščina, da mu prevozov ne bi bilo potrebno izvajati, strošek nakupa pa ni takšen strošek, da ga zaposlen človek ne bi mogel rešiti, sicer pa ima doma na razpolago kar dva avtomobila last staršev. Priglaša stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavanem primeru je potrebno ob dejstvu, da je bil predlog vložen 24. 10. 2018, uporabiti določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), veljavnega v času vložitve predloga (303. člen Družinskega zakonika)² in Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) na podlagi prvega odstavka 215. člena ZNP-1³, po katerem se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.

6Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša do stikov z otrokom, pri čemer se stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi (prvi odstavek 106. člena ZZZDR), sodišče v nepravdnem postopku odloči o obsegu in izvajanju stikov, kasneje pa se lahko odločitev na zahtevo enega ali obeh staršev režim stikov spremeni, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Bistvena za odločitev pa je predvsem otrokova korist.

7Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločalo o spremembi stikov določenih pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti M 74/2017 z dne 6. 6. 2017 v nepravdnem postopku zaradi na strani predlagateljice obstoječih spremenjenih okoliščinah.

8Pritožbeno ni sporen obseg stikov otroka z očetom (nasprotnim udeležencem), sporno je le izvajanje teh stikov, ki bi jih po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje moralo enakopravno porazdeliti med oba starša.

9Sodišče druge stopnje se je torej v pritožbenem postopku ukvarjalo zgolj z odločitvijo v izpodbijanem sklepu, s katero je sodišče prve stopnje naložilo nasprotnemu udeležencu obveznost, da pri izvrševanju stikov poskrbi za prehod otroka od matere k njemu⁴, torej z režimom izvajanja stikov.

10Pritožba ima prav, da po načelnem stališču VSRS⁵, morata biti pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna oziroma drugače povedano nesporna enakopravnost obeh staršev v odnosu do otrok mora biti izkazana tudi pri izvajanju stikov, vendar pa je ob sprejemu tega načelnega stališča VSRS zapisalo tudi, da je za odstop od takega načelnega stališča, ki ima podlago za zagotavljanju koristi otrok, mogoče odstopiti zaradi tehtnih okoliščin. In prav te so bile v obravnavanem primeru razlog, da je sodišče prve stopnje naložilo breme prevozov, torej izvrševanje stikov⁶, očetu.

11Sodišče prve stopnje je ugotovilo:

- predlagateljica se je priselila iz V. P. na P., ki je cca 50 km oddaljen od prebivališča nasprotnega udeleženca (B.),

- prvotno določeni stiki so se na podlagi dogovora obeh staršev zmanjšali (odpadli so stiki z očetom, ki so se izvajali čez teden),

- otrok je dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo materi, ki je v tej posledici, ob dejstvu, da gre za štiriletnega otroka, bistveno bolj obremenjena kot oče,

- predlagateljica je ob vsej skrbi za skupnega otroka zaposlena še z nego novorojenčka (januarja 2019 je rodila deklico), kar predstavlja za predlagateljico dodatno obremenitev.

12Zaradi navedenih pravno odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme, ki se na strani očeta kaže zgolj pri izvrševanju stikov, torej pri prevozu otroka na in iz stikov. Upoštevaje materino obremenitev na eni strani in očetovo obremenitev na drugi strani, ko mora poskrbeti za prevoze zaradi možnosti izvrševanja stikov z otrokom in mu ostane zgolj skrb za otroka dva vikenda v mesecu, torej pretežni del leta (razen v posebnem režimu ob praznikih in počitnicah), je tudi po oceni sodišča druge stopnje obremenitev obeh staršev uravnotežena prav zato, ker je za izvedbo oziroma izvrševanje stikov zadolžen nasprotni udeleženec. Po oceni sodišča druge stopnje pa je tako določen režim izvajanja stikov nedvomno v korist otroku, za katerega je pomembno ohranjanje stikov z očetom, in ko bi bilo po drugi strani prav zaradi spremenjenih okoliščin na strani predlagateljice nerealno pričakovati, da bi jo še dodano obremenili z vožnjami⁷. Predlagateljici ostane namreč skrb za štiriletnega otroka čez teden in dva vikenda v mesecu (pretežni del leta), zato bi dodatna obremenitev predlagateljice, ob vseh obstoječih spremenjenih okoliščinah na njeni strani tudi po oceni sodišča druge stopnje pomenila nesorazmerno obremenitev med staršema, saj bi pretežni del bremen v skrbi za otroka padel nanjo.

13V posledici navedenega se izkaže za nerelevantno dejstvo, da nasprotni udeleženec ne razpolaga s svojim osebnim vozilom, saj kot je zapisalo že sodišče prve stopnje, gre za mladega in zdravega človeka, ki je tudi po oceni sodišča druge stopnje sposoben ne glede na to, da ni lastnik vozila, urediti in zagotoviti prevoze za izvrševanje stika z otrokom.

14V posledici navedenega, ob ugotovitvi, da niso podane kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), prav tako pa tudi ne tiste, na katere se v pritožbi sklicuje nasprotni udeleženec, je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi drugega odstavka 356. člena ZPP.

15Sodišče o stroških postopka odloča po prostem preudarku v skladu z določbo 413. člena ZPP, saj je odločanje po merilu uspeha v družinskih sporih neprimerno, ko sodišče v teh postopkih odloča o otrokovi koristi, kar pomeni, da izhaja iz predpostavke, da starša hočeta svojemu otroku najboljše in slednje uveljavljata tudi v postopku pred sodiščem. V posledici navedenega je sodišče druge stopnje odločilo, da vsak udeleženec postopka krije sam svoje stroške, torej predlagateljica stroške odgovora na pritožbo in nasprotni udeleženec stroške pritožbe. Odločitev temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Vsak stik se izvaja tako, da oče pride iskat otroka ob začetku stika na dom otrokove matere in ga ob koncu stika vrne na dom otrokove matere.
² Z uveljavitvijo tega zakonika preneha veljati ZZZDR, uporablja pa se do začetka uporabe tega zakonika (DZ se je glede ureditve stikov pričel uporabljati z dnem 15. 4. 2019).
³ Uradni list RS št. 16/2019 z veljavnostjo na dan 5. 4. 2019 in uporabo od 15. 4. 2019.
⁴ Prevzem otroka na domu pri materi in vrnitev otroka na dom k materi.
⁵ VSRS sodba II Ips 558/2005 z dne 15. 12. 2005: „Drugostopenjsko sodišče se je oprlo na drugi odstavek 106. člena ZZZDR pri pojasnjevanju, da mora vsak od staršev ne samo opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike, ampak je zavezan tudi k aktivnemu ravnanju. Sicer nesporna enakopravnost obeh staršev v odnosu do otrok mora biti izkazana tudi pri izvajanju stikov. Pravilno je stališče v izpodbijani sodbi, da okoliščina, da vsak od staršev poskrbi za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, pokaže otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna.“
⁶ Izvrševanje stikov poteka dvakrat mesečno, saj je določeno, da ima oče stike z otrokom vsak drugi vikend v mesecu, režim pa je spremenjen ob praznikih in šolskih počitnicah, kar pomeni, da je oče z vožnjami zaradi izvrševanja stikov mesečno obremenjen s štirimi vožnjami - dvakrat pride po otroka k materi in dvakrat pripelje otroka nazaj k njej.
⁷ V kolikor bi bila enako obremenjena z vožnjami, bi torej morala mati izvesti dvakrat na mesec vožnjo, torej dvakrat po 100 km do doma nasprotnega udeleženca.