VSL Sklep Cst 565/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odpustilo obveznosti stečajne dolžnice (1. točka), odločilo, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do 2. 4. 2019, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP (2. točka) in da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatev iz 2. točke tega izreka v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa ni bila plačana, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajne dolžnice, ki spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja, v skladu s 410. členom ZFPPIPP (3. točka).

2Zoper sklep se je pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik M. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, upniku pa prizna vse stroške v zvezi s to pritožbo.

3Na pritožbo je odgovoril upravitelj. V odgovoru na pritožbo nasprotuje razlogom upnika, ki jih navaja v pritožbi. Stroškov ni priglasil.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik v pritožbi nasprotuje dolžini preizkusnega obdobja, ki ga je sodišče prve stopnje določilo v dolžini 6 mesecev že s sklepom z dne 29. 4. 2019. Navaja številne razloge, ki bi sodišču narekovali določitev daljšega preizkusnega obdobja oziroma da sodišče sploh ni imelo podlage za določitev tako kratke preizkusne dobe, poleg tega naj bi bilo dejansko stanje premalo raziskano, zaradi česar bodo sedaj upniki smiselno prejeli poplačilo svojih terjatev v nižjem znesku kot bi ga sicer.

6Sodišče druge stopnje ugotavlja, da uveljavlja pritožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep razloge, ki jih v postopku s pritožbo zoper sklep o odpustu obveznosti ne more več uspešno uveljavljati. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ob uporabi določbe 407. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), izdalo sklep o odpustu obveznosti po tem, ko je preizkusno obdobje že poteklo. Preizkusno obdobje, čigar dolžini nasprotuje pritožnik, pa je bilo stečajni dolžnici določeno že s sklepom z dne 29. 4. 2019, kot to pravilno navaja tudi pritožnik sam. Tedaj je bil namreč začet postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in določeno preizkusno obdobje 6 mesecev, ki je z dnem 29. 10. 2019 že poteklo. Pritožnik bi z razlogi, ki jih uveljavlja sedaj v pritožbi zoper sklep o odpustu obveznosti z dne 4. 11. 2019, eventualno lahko uspel v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče določilo preizkusno obdobje to je zoper sklep z dne 29. 4. 2019, česar pa ni storil. Ne more pa s takimi razlogi pritožnik več uspeti v okviru pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po poteku preizkusne dobe odločilo o samem odpustu obveznosti.

7Pritožbe upnika tudi ni mogoče šteti kot morebitni ugovor proti odpustu obveznosti v smislu drugega odstavka 403. členu ZFPPIPP, saj je slednjega potrebno vložiti do poteka preizkusnega obdobja, ki pa je, ko že navedeno, v konkretnem primeru poteklo z dnem 29. 10. 2019 (404. člen ZFPPIPP).

8Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, ki se smiselno uporabljata na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da upnik sam nosi svoje pritožbene stroške (129. člen ZFPPIPP).