VSM Sklep V Kp 7058/2013

Pritožba zagovornika obdolžene K.M.Č. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I K 7058/2013 z dne 11. 7. 2019 zavrnilo predlog zagovornika obdolžene K.M.Č., odvetnika J.S., za izločitev odredbe za hišno preiskavo Okrožnega sodišča v Mariboru I Kpd 34893/2013 z dne 29. 7. 2013 in vseh dokazov, pridobljenih na podlagi navedene odredbe, podanega na predobravnavnem naroku dne 24. 10. 2018.

2Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženke zaradi kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot to navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in odloči, da se dokazi, pridobljeni na podlagi odredbe izločijo iz spisa oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik v pritožbi uveljavlja kršitve določb kazenskega postopka, pri čemer izrecno zatrjuje le kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) z navedbami, da je slednjo sodišče prve stopnje zagrešilo, ker se je postavilo na stališče, da četudi bi S.B. opravil kontrolni pregled po naročilu policije, v takšnem postopanju policije in sklada kot agenta države ne vidi nič nezakonitega. Takšen zaključek pa je nepravilen in nezakonit.

5Zatrjevana kršitev ni podana. Pritožba očitno prezre, da sodišče prve stopnje niti ni navedlo, da je S.B. opravil kontrolni pregled po naročilu policije, temveč le, da ne bi bilo problematično, če bi (morebiti) bil ogled stroja s strani sklada opravljen zaradi obvestila policije. Tako se pritožbene navedbe v zvezi s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP izkažejo za nerelevantne, pri čemer pa zagovornik s potencialnimi pritožbenimi zaključki o postopanju policije in sklada ne more uspeti.

6Uvodoma navedenega pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona pritožba ne obrazloži, saj ne pojasni, katero kršitev iz 372. člena ZKP naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo. Iz vsebine pritožbenih navedb, ko zagovornik graja zaključke sodišča prve stopnje glede obvestila sklada s strani policije, opravljanja kontrolnega pregleda dne 27. 2. 2012 ter podaja lastno oceno izpovedbe priče B.V., ki nasprotuje tej, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pa izhaja, da s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

7Pritožbeno sodišče pa po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje zakonita, pravilna in utemeljena. Svojo odločitev je namreč tehtno in argumentirano pojasnilo, z razlogi izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče v celoti soglaša in jih kot pravilne povzema. V zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja le:

8Po mnenju zagovornika je bila hišna preiskava opravljena nezakonito, saj je bila opravljena na podlagi nezakonite odredbe I Kpd 34893/2013 z dne 29. 7. 2013 zato so nezakoniti tudi vsi nadaljnji dokazi, pridobljeni na podlagi te odredbe in jih je potrebno izločiti iz spisa. S. p. s. (v nadaljevanju S.) je namreč po osebi S.B. po obvestilu in navodilu policije opravil ponovni kontrolni pregled in tako deloval kot orodje v rokah policije, ki ga je uporabila za zbiranje informacij, kar je prepovedano. Podatki, ki jih je S.B. zbral na drugem kontrolnem pregledu so bili kasneje uporabljeni za pridobitev odredbe za hišno preiskavo, saj so se na tej podlagi utemeljevali utemeljeni razlogi za sum o storitvi očitanega kaznivega dejanja, pri tem pa je S.B. ravnal brez kakršnekoli uradne odredbe sodišča, ki bi dopuščala takšen nezakonit poseg. Organi pregona so tako v okviru „de facto“ hišne preiskave pridobili dokazno gradivo, ki je predmet tega kazenskega postopka.

9Takšnim pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Uvodoma je poudariti, da so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP izpovedba osumljenca oziroma obdolženca, prič in izvedencev ter zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila in dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati, kot tudi obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, pa tudi obvestila oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP) ali oseb, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP) ali, ki po zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedence (251. člen ZKP). Tako so torej predmet izločitve dokazi in posamezna obvestila in ne sodne odločbe, kot je to v obravnavanem primeru odredba I Kpd 34893/2013 z dne 29. 7. 2013. Glede na obrazloženo je pritožnik na predobravnavnem naroku dne 24. 10. 2018 med drugim predlagal tudi izločitev nečesa, kar po citirani zakonski določbi že po vrsti ni predmet izločitve. Poleg navedenega pa iz razlogov izpodbijanega sklepa, katerih pravilnost in zadostnost je pritožbeno sodišče preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno opravilo presojo zakonitosti izdane odredbe za hišno preiskavo. V zvezi s to presojo je utemeljeno zaključilo, da je bila izdana na podlagi dokazov, ki jih je policija zakonito zbirala dalj časa, pri čemer je pri podatkih, ki jih je zbirala od S., šlo zgolj za običajno poizvedovalno dejanje v smislu zbiranja informacij po drugem odstavku 148. člena ZKP. Na podlagi obrazloženega, pritožba z navedbami o nezakonitosti odredbe za hišno preiskavo ter posledično opravo nezakonite hišne preiskave, ne more uspeti.

10V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je S. po uslužbencu S.B. opravljal „de facto“ hišno preiskavo ter pridobil dokazno gradivo, ki je predmet tega kazenskega postopka, pa je dodati, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 9. točki izpodbijanega sklepa, da je S. imel s podjetjem S. d.o.o. sklenjeno pogodbo o sofinanciranju (priloga A1) ter tako vso pravico preveriti ali se pogodba izpolnjuje. Iz 9. člena navedene pogodbe namreč izhaja, da je S. d.o.o. med drugim dolžan predstavnikom S. omogočiti kontrole na kraju samem. Iz 12. člena pogodbe pa, da bo S. med običajnim delovnim časom omogočal dostop v objekte, za izvajanje morebitnih pregledov. Na podlagi navedenega je torej nedvomno, da je imel S. na podlagi sklenjene pogodbe, pravico kadarkoli opraviti pregled. Tako pa je S.B. tudi po oceni pritožbenega sodišča opravljal kontrolni pregled neodvisno od policije, skladno s pogodbenimi določili, pri čemer je fotografiral stroj, ki se je ob pregledu nahajal v prostorih družbe S. d.o.o., zato je zmotno pritožbeno stališče, da je deloval kot „agent“ države. Navsezadnje pa ne gre prezreti niti, da je bila družba S. d.o.o. dne 24. 2. 2012 obveščena, da bodo s strani S. v prihodnjih dneh opravili pregled, kot to izhaja iz dopisa z dne 24. 2. 2012 (l. št. 1126). Pritožbeni očitki, da je bila dne 27. 2. 2012 opravljena „de facto“ hišna preiskava brez odredbe sodišča, so zato neutemeljeni.

11Pritožbi tudi ni mogoče pritrditi v delu, kjer zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni pravilno ovrednotilo izpovedbe priče B.V., ki je izrecno potrdil, da je bil kontrolni pregled opravljen izključno po obvestilu in navodilu policije. Res je, da je priča B.V. zaslišan na naroku za izločitev dokazov povedal, da drži to, kar je izpovedal kot priča zaslišan v preiskavi in sicer, da je S.B. drugič opravil ogled stroja zaradi obvestila policije o tem, da je bil stroj prodan. Vendar pa ob tem ne gre prezreti, da materialni dokazi nasprotujejo izpovedbi B.V.. Iz dopisa z dne 27. 2. 2012 (l. št. 1124) je namreč razvidno, da je bil kontrolni pregled opravljen po obvestilu družbe S. d.o.o. o nameravani premestitvi stroja. Poleg tega je sektor kriminalistične policije šele 13. 12. 2012 z dopisom (l. št. 1114) zaprosil S., da opravi kontrolni pregled, nakar je S. odgovoril 11. 1. 2013 (priloga A2 spisa) in sicer, da je navezal stik z računovodstvom podjetja S. d.o.o., kjer so pojasnili, da je bil stroj zaradi prodaje brisan iz evidenc osnovnih sredstev podjetja. Tako so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je policija v neugotovljenem času pred 27. 2. 2012 obvestila S. o domnevni odprodaji stroja, nato pa je S. na podlagi tega obvestila opravil kontrolni pregled izključno z namenom pomagati organom pregona. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je namreč razvidno, da je policija pričela s svojimi aktivnostmi konec leta 2012. Nato pa, kot je že navedeno, 13. 12. 2012 (kar je več mesecev po opravljenem drugem kontrolnem pregledu), poslala S. zaprosilo po opravi kontrolnega pregleda in pridobitvi informacij o tem ali je stroj prodan.

12Nadalje pritožba še zatrjuje, da je policija vedela za ravnanje S.B., kar najbolj očitno izkazuje sam obtožni predlog (pravilno obtožnica), v katerem je navedeno, da je S.B. opravil kontrolni pregled potem, ko so prejeli obvestilo policije, da naj bi bil stroj predčasno prodan. Takšna navedba sicer res izhaja iz obrazložitve obtožnice. Vendar pa slednje ne pomeni, da je S.B. tudi ravnal kot orodje v rokah policije, kot navaja pritožba, še zlasti ne ob upoštevanju že obrazloženega in preostalih listinskih dokazov v spisu.

13Glede pritožbenih navedb, kjer zagovornik navaja številne sodne odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice in sodišča v Združenih državah Amerike ter skuša njihove odločitve aplicirati na obravnavano zadevo, pa je dodati le, da gre v obravnavani zadevi za popolnoma drugačno dejansko stanje, ki ga ni mogoče primerjati z v pritožbi navedenimi odločbami.

14Na podlagi obrazloženega, in ker pritožba zagovornika tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

15Če bo za obdolženko nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tar. št. 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.