VSL Sklep II Ip 1821/2019

I. Pritožbi zoper sklep z dne 25. 4. 2018 se delno ugodi in se izpodbijani sklep glede nadaljevanja izvršbe na nepremičnino katastrska občina X parcela 0 razveljavi. Sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 11. 6. 2019 se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se ugovor dolžnika A. d.o.o. glede nepremičnine katastrska občina X parcela 0 zavrže, v izpodbijani III. točki izreka pa se razveljavi. Sicer pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem oziroma nerazveljavljenem delu (v I. in v II. točki izreka glede zavrnitve ugovora v preostalem delu) sklep potrdi.

O pritožbi zoper sklep z dne 25. 4. 2018:

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek glede v izreku navedenih nepremičnin nadaljevalo zoper novega dolžnika A. d.o.o.

2Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje novi dolžnik A. d.o.o. (v nadaljevanju novi dolžnik). Navaja, da vrednost dolžnikovih nepremičnin po GURS znaša 68.891,00 EUR, kar pomeni, da bi se le te na eventualni javni dražbi glede na sodno prakso prodale le za 50%, torej se iz tega zneska ne bi poplačal niti prvi upnik, kaj šele upnik tega izvršilnega postopka. Slednji zaradi tega niti nima izkazanega pravnega interesa za vodenje tega postopka. Dodaja, da je z upnikom sklenil sporazum o odlogu plačila svojih obveznosti do 20. 10. 2020, kar pomeni, da bi izvršilno sodišče moralo do tedaj izvršbo odložiti. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi oziroma odpravi.

3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4Pritožba je glede nepremičnine katastrska občina X parcela 0 utemeljena, sicer pa ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da je po zaznambi sklepa o izvršbi z dne 29. 10. 2009 (zaznamba 3. 11. 2009) oziroma sklepa o nadaljevanju z novim izvršilnim sredstvom z dne 13. 3. 2013 (zaznamba 14. 3. 2013) prišlo do spremembe lastništva na nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa, tako je njihov lastnik z vpisom v zemljiško knjigo, ki učinkuje od 20. 6. 2012 oziroma od 7. 8. 2013 (za nepremičnino katastrska občina Y parcela 1), postal novi dolžnik A. d.o.o. Na podlagi določb 24. člena ZIZ je zato izvršbo na navedeno nepremičnino nadaljevalo zoper novega dolžnika.

7Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo po 24. členu ZIZ je namreč v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.¹,² Upoštevajoč pravila ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ). Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika.

8Izpodbijani sklep je po svoji vsebini tako procesni sklep o nadaljevanju izvršbe zoper realnega dolžnika kot novega zemljiškoknjižnega lastnika in temelji na ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju, ki je v tem trenutku edino pravno relevantno. Pritožbene navedbe o vrednosti nepremičnin, o sporazumu o odloženi izvršbi ter o nezakonitem vodenju vodilnega spisa tako v tej fazi postopka na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vplivajo in za sprejeto odločitev niso pravno pomembne. Nanje je sodišče prve stopnje odgovorilo v sklepu z dne 11. 6. 2019 v okviru odločanja o ugovoru dolžnika.

9Je pa sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o nadaljevanju razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) glede nepremičnine katastrska občina X parcela 0. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je novi dolžnik postal lastnik te nepremičnine že z dnem učinkovanja vpisa od dne 20. 6. 2012, torej že pred zaznambo oziroma celo pred izdajo sklepa z dne 13. 3. 2013. Glede te nepremičnine torej pogoji za nadaljevanje zoper novega dolžnika niso podani. Glede preostalih nepremičnin pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba novega dolžnika pa neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v tem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 11. 6. 2019:

10Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika A. d.o.o. za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka), zavrnilo ugovor dolžnika A. d.o.o. z dne 22. 5. 2018 (II. točka izreka) ter ustavilo izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na nepremičnino katastrska občina X parcela 0 (III. točka izreka).

11Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje novi dolžnik. Predlaga razveljavitev oziroma odpravo izpodbijanega sklepa. Navaja, da je šele po sklepu z dne 29. 11. 2017 izvedel, da se na njegovih nepremičninah izvajajo posamezni izvršilni postopki, in sicer je bila opravljena cenitev nepremičnin, izdan sklep o cenitvi, o stroških cenilcev. Na vse to ni imel nobenega vpliva, niti pravice, da bi uporabil primerna pravna sredstva in imel zagotovljeno sodno varstvo. Ponovno poudarja, da predmetni upnik nima izkazanega svojega realnega pravnega interesa. Prav tako se vodilni postopek vodi nezakonito in nedopustno.

12Pritožba je delno utemeljena.

13Izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje novega dolžnika, s katerim zahteva vrnitev postopka v stanje pred dnem 20. 6. 2012, je pravilna. S podanimi razlogi zanjo v celoti soglaša tudi sodišče druge stopnje in jim pritrjuje. ZIZ v 36. členu določa, da je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje dovoljena v primerih, ko je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Pri vrnitvi v prejšnje stanje gre za procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek vrne v stanje pred zamudo. Sodišče na predlog stranke dovoli opravo zamujenega dejanja, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka (glej 116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Razlog, ki ga novi dolžnik uveljavlja v tem svojem predlogu (to je napačno ravnanje sodišča, ko ga vse do izdaje sklepa dne 29. 11. 2017 ni obveščalo o postopku) tako ne predstavlja dopustnega upravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar pomeni, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, da stranka napak sodišča ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Že sodišče prve stopnje pa je pritožniku še dodatno pojasnilo, da so bila izvršilna dejanja oziroma sklep, na katere se sklicuje, izdani v okviru vodilne zadeve.

15Glede na zgoraj navedeno odločitev sodišča prve stopnje, da se sklep o nadaljevanju zoper novega dolžnika razveljavi glede nepremičnine katastrska občina X parcela 0 sodišče druge stopnje ugotavlja, da novi dolžnik v tem delu nima več pravnega interesa za vsebinsko odločanje o njegovem ugovoru (prim. prvi v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi če bi bilo njegovemu ugovoru ugodeno, namreč novi dolžnik ne bi mogel doseči zase ugodnejšega pravnega položaja, kot ga je že dosegel z odločitvijo o njegovi pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka z dne 25. 4. 2018. Obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje, ki mora biti podana ves čas postopka s pravnim sredstvom. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi zoper izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora v II. točki izreka sklepa z dne 11. 6. 2019 delno ugodilo in sklep v tem delu spremenilo tako, da se ugovor dolžnika z dne 22. 5. 2018 glede nepremičnine katastrska občina X parcela 0 zavrže. Posledično pa je glede na razveljavitev nadaljevanja razveljavilo tudi sprejeto odločitev o ustavitvi izvršbe na to nepremičnino (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16Pravilna pa je odločitev o zavrnitvi ugovora novega dolžnika v preostalem delu. Pravno pomembnih trditev, zakaj obveznost nanj ni prešla, pritožnik ni podal. Zatrjevanje, da upnica glede na vrstni red v zemljiški knjigi niti nima dejanskega pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka, na zakonitost in pravilnost konkretne izvršbe oziroma na obveznost novega dolžnika, da na upničin predlog dopusti poplačilo iz svojih že zastavljenih nepremičnin, ne vpliva. Ali bo do poplačila izterjevane terjatve dejansko prišlo, je vprašanje nadaljnjega postopka oziroma vprašanje uspešnosti konkretne izvršbe. Ustavitve iz tega razloga tako dolžnik ne more doseči.

17Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tudi dolžnikove navedbe o dogovarjanju z upnikom za umik oziroma odlog izvršbe. Do umika predloga za izvršbo, ki je v popolni dispoziciji upnika (43. člen ZIZ), še ni prišlo, prav tako ne do upnikovega predloga za odlog. Za pravilnost predmetne odločitve pa so pravno nepomembne tudi pritožnikova navajanja, ki se nanašajo na potek postopka In 88/2010, zato se sodišče druge stopnje do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo v preostalem delu zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem oziroma nerazveljavljenem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010.
² Tako tudi sklepi VSL I Ip 2832/2010 z dne 22. 11. 2010, I Ip 3911/2011 z dne 13. 9. 2011, I Ip 5148/2012 z dne 11. 1. 2013, I Ip 2051/2014 z dne 11. 7. 2014 in II Ip 3503/2014 z dne 30. 10. 2014 ter sklep VSC I Ip 411/2012 z dne 4. 10. 2012.