VSM Sklep III Cp 908/2019

I. Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnje sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških udeležencev se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagateljev in odločilo, da stiki med mladoletno A. A., rojeno 2010 in B. B., rojeno 2013, s predlagateljema kot njunima starima staršema potekajo eno soboto v mesecu, ko sta deklici na stikih pri očetu, od 14.00 do 18.00 ure in neprekinjeno 3 dni v času poletnih počitnic, ko sta deklici na stikih pri očetu (točka I izreka) ter zavrnilo predlog predlagateljev v delu, ko predlagata, da bi stiki ob sobotah potekali od 10.00 ure (točka II izreka). Sodišče je tudi odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (točka III izreka). Zoper citirani sklep vlagajo pritožbo: oba predlagatelja, nasprotna udeleženka ter C. C. - oče mladoletnih deklic.

2Predlagatelja se pritožujeta zoper točko I sklepa v delu, kjer je določeno, da stiki potekajo na dneve, ko sta deklici na stikih pri očetu in zoper zavrnilni del v točki II izreka. Navajata, da se tekom postopka z očetom deklic ni nihče dogovarjal o stikih, ker v postopku ni bil udeležen. Predlagal je stransko intervencijo, ki jo je sodišče zavrnilo, ker je menilo, da oče otrok ne izkazuje interesa za stransko intervencijo, ker ni oseba, na katero bi se sodna odločba v tej zadevi lahko neposredno nanašala. Izpodbijani sklep neposredno posega v njegove pridobljene pravice do stikov z otrokoma, pa v postopku sploh ni sodeloval, sklep mu ni bil vročen, ker ni bil stranka v postopku. Navezanosti deklic na predlagatelja nasprotna udeleženka ni prerekala. Sodišče je odločilo v nasprotju s strokovnim mnenjem centra za socialno delo, ki je glasilo, naj se stiki izvajajo v času, ko deklici nimata vikend stika z očetom. Nepošteno je, da bi se stiki izvajali v času stikov z očetom, v roku 14 dni ima oče stik s hčerkama le 5 dni, sodišče pa se je brez prave podlage odločilo za poseg v te stike, ki so določeni s pravnomočno odločbo.

3Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo in sklep izpodbija v celoti iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Tako ni bila prerekana navedba nasprotne udeleženke, da se stiki v času, ko sta otroka pri očetu, tako med tednom kot tudi vikendom, že izvajajo pretežno s strani starih staršev otrok po očetovi strani. Tudi izvedenka je ugotovila, da sta stara starša glavna izvajalca stikov v času, ko ti pripadajo očetu. Iz mnenja sodne izvedenke tudi izhaja, da se morajo odrasle osebe dogovoriti koliko časa lahko deklici preživita s predlagateljema v času, ko sta na stikih pri očetu. Ker sta deklici živahni, stari starši pa osebe, ki so zaradi svoje starosti omejene v svojih fizičnih zmogljivostih, ni nikakršne potrebe, da bi se stiki starih staršev z otrokoma izvajali neprekinjeno 3 dni v času poletnih počitnic. Izpodbijana odločitev lahko pomeni tudi povzročanje novih postopkov glede določanja stikov očeta z otrokoma, saj je nasprotna udeleženka že prejela zaprosilo za vključitev v predhodno svetovanje Centra za socialno delo. Zato tovrstno dodatno določanje stikov s strani starih staršev otrok po očetovi strani, ne samo da ni potrebno, ampak bo dolgoročno v nasprotju s koristmi mladoletnih deklic. Napačna je tudi odločitev o stroških, saj bi moralo sodišče o stroških odločiti na način, da ti bremenijo predlagatelja.

4C. C., oče mladoletnih deklic, v obsežni laični pritožbi (večina navedb za obravnavano zadevo ni pomembna) izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti. Bistvo njegovih obširnih navedb je, da je v postopku priglasil stransko intervencijo, ki je bila pravnomočno zavrnjena z argumenti, da kot oče mladoletnih deklic nima neposrednega pravnega interesa za udeležbo v postopku na strani predlagateljev, saj se v postopku določajo izključno stiki med otrokoma in starima staršema, zato predmetna sodna odločba nanj ne bo vplivala. Sodišče je nato z izpodbijanim sklepom določilo stike med vnukinjama in starima staršema v času očetovih torej njegovih stikov in s tem poseglo v stike, ki so določeni s pravnomočno sodbo. V postopku sodišče ni izvedlo zaslišanja pritožnika oziroma mu ni dovolilo sodelovati v postopku, s čemer je grobo poseglo v njegove pravice, onemogočilo mu je dokazovanje v postopku in mu s takšnim ravnanjem kršilo ustavne pravice.

5Pritožbe so utemeljene.

6Na podlagi določbe 32. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ki določa, da lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, je sodišče druge stopnje presojalo dovoljenost pritožbe očeta mladoletnih deklic in ugotovilo je, da je podan njegov pravni interes za vložitev pritožbe.

7Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v 106.a členu¹ ureja pravico otrok do stikov z drugimi osebami, s katerimi so družinsko povezani in nanje osebno navezani, če to ni v nasprotju z otrokovo koristjo. Če se otrokovi starši, otrok (če je sposoben razumeti pomen sporazuma) in navedene osebe tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo, odloči o stikih sodišče v nepravdnem postopku. Pri odločanju o stikih otroka z drugimi osebami morajo sodišče voditi izključno koristi otroka, kajti upoštevati je potrebno, da je pravica staršev do stikov z otrokom tudi element starševstva, drugim osebam pa ta pravica ne pripada in se njim stiki dovolijo izključno zaradi koristi otrok². Skladno s citirano določbo je sodišče prve stopnje vodilo obravnavani postopek, vendar je z določitvijo samostojnih stikov predlagateljev - starih staršev v času, ko sta deklici na stikih pri očetu, neposredno poseglo v pravice očeta mladoletnih deklic (pritožitelja) do stikov³.

8Obravnavani postopek se je pričel na predlog starih staršev mladoletnih deklic (A. A. stare 9 let in B. B. stare 6 let), po očetovi strani, torej kot predlagatelja v postopku nastopata D. D. in E. E. Predlagatelja sta kot nasprotno udeleženko v postopku navedla le mater deklic F. F. Med prekinitvijo obravnavanega postopka je bilo pravnomočno odločeno o stikih med mladoletnima hčerkama ter njunim očetom C. C. S strani očeta priglašena stranska intervencija v obravnavanem postopku je bila pravnomočno zavrnjena z utemeljitvijo, da oče deklic nima pravnega interesa za udeležbo na strani predlagateljev ter, da sodna odločba nanj ne bo vplivala, ker se odloča izključno o stikih med starima staršema in deklicama.

9ZNP-1 v 22. členu določa, da kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. To je oče tekom postopka tudi stori, a je v tisti fazi sodišče presodilo, da z določitvijo stikov ne bo neposredno poseženo v očetove pridobljene pravice. Sodišče pa bi moralo kasneje, ko je ugotovilo, da bo s svojo odločitvijo poseglo v interese očeta, v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena⁴, očetu omogočiti udeležbo v obravnavanem postopku. V nepravdnem postopku se priznava status udeleženca tudi tistim, ki niso udeleženci v formalnem smislu, vendar so udeleženci v materialnem smislu, ker se nanje nanaša odločba sodišča, oziroma bi utegnili biti z njo prizadeti njeni pravni interesi⁵. V kolikor bi predlagatelja že v samem predlogu kot udeleženca postopka navedla oba starša, do ugotovljene kršitve ne bi prišlo. Predlagatelja sta gotovo imela interes, da svojega sina - očeta mladoletnih deklic nista določila kot nasprotnega udeleženca, kar pa na ugotovitev storjene procesne kršitve sodišča ne vpliva.

10Sodišče prve stopnje je sicer postopek vodilo z upoštevanjem najvišje koristi mladoletnih deklic, pravilno je pridobilo mnenje centra za socialno delo ter tudi mnenje izvedenke ter oba dokaza ocenilo ter vključilo v skupno dokazno oceno. Vendarle pa bo lahko o časovnem poteku stikov starih staršev dokončno odločilo šele po tem, ko bo v postopek pritegnilo tudi očeta mladoletnih deklic in s tem odpravilo kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP⁶. Ali bo ob ponovnem odločanju sprejelo zaključek, da se stiki predlagateljev določijo izključno v času, ko sta deklici na stikih pri očetu, ali tako, da bodo ti stiki potekali oziroma segali v čas, ko sta deklici pri obeh starših, pa bo stvar ponovne dokazne presoje, ob upoštevanju največje koristi obeh deklic.

11Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbam ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje (prvi odstavek 354. člena v povezavi s 366. členom ZPP), ki bo moralo ravnati v skladu z zgoraj danimi pojasnili, torej očeta pozvati, da lahko sodeluje kot udeleženec na strani nasprotne udeleženke. Gre za kršitev, ki jo sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti, saj bi bil tako voden postopek v neskladju z ustavno varovanim bistvom pravice do pritožbe

12Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za dokončno odločbo.

PRAVNI POUK:

1Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

¹ Skladno s prvim odstavkom 290. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se postopki na podlagi ZZZDR, ki so bili uvedeni pred začetkom uporabe DZ (15 4. 2019) dokončajo po določbah ZZZDR.
² VSRS Sklep II Ips 65/2019.
³ Sodišče prve stopnje je v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa samo zapisalo: „Stiki med starši in otroci imajo prednost pred stiki otrok s starimi starši. Stike je med slednjimi potrebno urediti tako, da ne posegajo v pravico stikov s starši in da bodo stiki med vikendi še vedno enakomerno razporejeni med oba starša.“
⁴ Ta določa, da če sodišče izve za osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, jih obvesti o postopku, da lahko prijavijo svojo udeležbo.
⁵ Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založniška hiša Primath, Ljubljana 2003, stran 70: Zato institut stranskega intervenienta v nepravdnem postopku ni potreben, saj zakon omogoča takim osebam, da se vključijo v postopek in v njem sodelujejo. Oseba, ki zve, da teče nepravdni postopek, v katerem se bo odločalo tudi o njegovih interesih, lahko ves čas postopka prijavi udeležbo in tako postane udeleženec v formalnem smislu.
⁶ Določba 42. člena ZNP-1: V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače.