VSL Sklep VII Kp 12575/2015

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom II Kr 12575/2015 z dne 1. 7. 2019 je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrglo predlog obsojenega za obnovo kazenskega postopka.

2Zoper sklep se je pritožil zagovornik obsojenega iz vseh pritožbenih razlogov ter višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano obnovo postopka dovoli in sodbo o preklicu pogojne obsodbe II Kr 12575/2015 z dne 9. 11. 2018 razveljavi ter postopek o preklicu ustavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnik v pritožbi ponavlja navedbe iz predloga za obnovo postopka z dne 19. 6. 2019 in ne navaja ničesar novega. O predlogu za obnovo postopka pa je prvostopenjsko sodišče, kakor zaključuje pritožbeno sodišče, v celoti pravilno in zakonito odločilo.

5410. člen Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v prvem odstavku določa, da se sme kazenski postopek, končan s pravnomočno sodbo, obnoviti le iz taksativno naštetih razlogov, med drugim po 3. točki navedenega odstavka tudi, če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Obnova kazenskega postopka je namreč izredno pravno sredstvo v korist obsojenca, ki mu je moč ugoditi le takrat, kadar razlog za obnovo povzroči spremembo izreka sodbe glede odločbe o krivdi, kazenski sankciji ali odvzemu premoženjske koristi.¹

6Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da plačilo obsojenca po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila preklicana pogojna obsodba in izrečena kazen zapora, ne predstavlja novega dejstva v smislu obnovitvenega razloga. Obnova postopka za preklic pogojne obsodbe iz razloga novih dejstev in dokazov po 3. točki prvega odstavka 410. člena ZKP namreč pojmovno sploh ni mogoča, saj nova dejstva ali dokazi v postopku za preklic pogojne obsodbe v nobenem primeru ne morejo pripeljati do oprostilne sodbe ali obsodbe po milejšem zakonu. Četrti odstavek 506. člena ZKP, ki ureja pristojnosti sodišča v postopku za preklic pogojne obsodbe, namreč taksativno našteva možne izide takšnega postopka, pri čemer ne predvideva možnosti spremembe obsodilne sodbe v oprostilno ali obsodbe po milejšem zakonu.

7Ob navedenem namreč ni mogoče spregledati tudi namena določitve roka za izpolnitev posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi (tretji odstavek 57. člena KZ-1), ki je ravno v tem, da se obsojencu naložena obveznost izpolni v določenem roku in ne kar kadarkoli.² V danem primeru je obsojenec z nakazilom dne 11. 3. 2019, torej po pravnomočnosti sodbe o preklicu pogojne obsodbe z dne 9. 11. 2018 (ki je postala pravnomočna 29. 1. 2019), zgolj poravnal svojo civilnopravno obveznost do oškodovanca iz naslova premoženjskopravnega zahtevka.³ S tem pa ni bila izpolnjena tudi njegova kazenskopravna obveznost izpolniti posebni pogoj v določenem roku.

8Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče v postopku o predlogu obsojenega za obnovo postopka postopalo pravilno in zakonito ter da posledično niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člen ZKP), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

9V zvezi s stroški pritožbenega postopka višje sodišče ugotavlja, da je obsojenčevo premoženjsko stanje slabo, saj je obsojeni povsem brez premoženja in nezaposlen ter oče treh mladoletnih otrok, zato bi bilo s plačilom stroškov postopka ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, zaradi česar ga je pritožbeno sodišče skladno s četrtim odstavkom 95. člena ZKP v zvezi 98. členom ZKP oprostilo plačila sodne takse.

¹ Mag. Horvat, Štefan, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 884.
² Zato 61. člen KZ-1 določa, da kadar obsojenec takšne obveznosti ne izpolni v postavljenem roku, sme sodišče bodisi podaljšati rok ali preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi, 506. člen ZKP pa v drugem odstavku določa, da če obsojenec v določenem roku ne izpolni posebnega pogoja, izvede sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, postopek za preklic pogojne obsodbe.
³ Le-ta je bil oškodovancu priznan s sodbo VI K 12575/2015 z dne 3.9.2015.