VSRS Sklep II Ips 23/2018

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Tožbeni zahtevek in njegova utemeljitev

1Po razvezi več kot dve desetletji trajajoče zakonske zveze pravdnih strank je tožnik, ki je dve leti po poroki toženki podaril polovico parcele št. 2182/1 k.o. ..., v naravi stanovanjske hiše (94 m2) s pripadajočim zemljiščem (392 m2), zahteval vrnitev (dela) darila tako, da naj bi po vrnitvi ostala solastnika sporne nepremičnine, a z v tožnikovo korist spremenjenima solastninskima deležema: tožnikov naj bi se povečal na 8/10-ini in toženkin zmanjšal na 2/10-ini od celote. Naknadno je s podrednim zahtevkom predlagal ugotovitev, da je sporna nepremičnina skupno premoženje zakoncev, na katerem imata prej navedena solastniška deleža. V obeh primerih je zahteval še, da mu je toženka dolžna izstaviti za dosego tega razmerja ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo.

2Zahtevka je tožnik utemeljeval s trditvami, da je darilo, ki obsega polovico hiše, neobičajno darilo in da je z razvezo zakonske zveze odpadel nagib zanj, zato je upravičen zahtevati njegovo vrnitev. Ker pa gre za funkcionalno zemljišče, vrnitev v naravi ni mogoča. Vrednost zemljišča in hiše, ki so jo tožniku podarili njegovi starši, privede do razmerja, ko lahko zase zahteva solastninski delež v višini 8/10-in.

Pravnomočna odločitev in odločilna stališča nižjih sodiš

3Pravnomočno je bilo razsojeno o primarnem zahtevku in sicer da sta bivša zakonca zaradi vrnitve darila solastnika sporne nepremičnine do deležev, uveljavljanih s tožbo; zato je sodišče toženko zavezalo, da mora tožniku, ki je bil že pred vrnitvijo darila vpisan kot solastnik do 1/2-ice (5/10-in), izdati zemljiškoknjižno dovolilo za vpis solastninske pravice še pri »vrnjenih« 3/10-inah.

4Stališče sodišč nižjih stopenj je bilo, da je primarni tožbeni zahtevek za vrnitev darila utemeljen zato, ker je z razvezo zakonske zveze darovalca in obdarjenke odpadel nagib za sklenitev darilne pogodbe, ki je bil tako pomemben, da je prerasel v pogodbeno podlago (kavzo), toženkin ugovor zastaranja pa je neutemeljen.

Bistvene navedbe strank v revizijskem postopku

5Toženka sodbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava.

6Trdi, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno v zvezi z odločitvijo o njenem ugovoru zastaranja. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno presodili, da velja zastaralni rok iz 346. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), čeprav bi bilo treba uporabiti določbo 543. člena OZ, ki je specialna v razmerju do določbe 346. člena OZ. Rok za preklic darilne pogodbe je določen v 543. členu OZ, 84. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pa je v razmerju z določbo 543. člena OZ specialna določba, ki ureja k razlogom iz 539. do 541. člena OZ dodaten razlog za preklic darila. Rok je torej enoleten. Ker je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana 2.12.2011, je 17. 5. 2013 vložena tožba prepozna.

7Sicer pa je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe v vzpostavitvi možnosti, da bi toženka kot solastnica hiše lahko najemala kredite za njeno dokončanje in za ureditev okolice, ne pa obstoj zakonske zveze med pogodbenima strankama. Določbe 84. člena ZZZDR so bile uporabljene zmotno, pravi nagib ni odpadel in predpostavk za preklic in vrnitev darila ni.

8Procesne kršitve (in sicer tiste iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP¹) so bile storjene zato, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do toženkinih pritožbenih trditev o vzpostavitvi možnosti za najemanje kreditov kot nagibu za sklenitev darilne pogodbe (enako kot pred njih sodišče prve stopnje se je namreč opredelilo le do tožnikovih navedb), ter zato, ker nimata sodbi nižjih sodišč nimata razlogov o tem, zakaj sta upoštevali 17,2% in ne 26% delež vlaganj glede na celoto in o navedbah toženke o pravilnosti upoštevanja nove in ne amortizirne vrednosti hiše.

9Tožnik je na toženkino revizijo obrazloženo odgovoril. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj jo zavrne.

Presoja utemeljenosti revizije

10Revizija je utemeljena.

O pravni podlagi zahtevka za vrnitev darila in zastaranju

11Pravna podlaga tožnikovega primarnega zahtevka so določbe (predvsem drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom) 84. člena ZZZDR:

(1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati.

(2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo.

(3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.

12Darilna pogodba, ki sta jo pred ali med zakonsko zvezo veljavno sklenila zakonca, tudi po razvezi ostane v veljavi – zaradi razveze ne postane neveljavna. Ima pa darovalec ob obstoju predpostavk iz 84. člena ZZZDR enostransko oblikovalno upravičenje zahtevati vrnitev darila.² ZZZDR načina, kako to upravičenje uveljaviti, ne določa. Določbe ZZZDR o dolžnosti zakonca vrniti nesorazmerno darilo, ki mu ga je zakonec dal pred ali med zakonsko zvezo, so specialne glede na določbe 539. do 541. člena OZ o razlogih, zaradi katerih je dopusten preklic darilne pogodbe na splošno,³ ne glede na stranke darilne pogodbe in razmerja med njimi. Po teh splošnih določbah lahko darovalec darilo prekliče v prekluzivnem subjektivnem roku enega leta (543. člen OZ). Prav zaradi preklica (ki ima za posledico razvezo pogodbe) je upravičen zahtevati vrnitev darila. Za razliko od navedenih določb OZ pa ZZZDR v 84. členu, ki ureja specifično situacijo, ko darovalec zahteva vrnitev darila od obdarjenca, ki je njegov bivši zakonec, preklica ne omenja. Šteti je treba, da je preklic vključen v zahtevo za vrnitev darila. Tako po OZ kot po ZZZDR pa se po stališču teorije preklic lahko uveljavlja zunajsodno, z izjavo o preklicu, naslovljeno na obdarjenca.⁴

13Pravna narava zahtevka za vrnitev darila je obogatitvena (190. člen OZ). Po stališču izpodbijane sodbe ima tožnik v konkretnem primeru kondikcijski zahtevek zato, ker naj bi podlaga daritve med zakoncema z razvezo zakonske zveze odpadla (več o tem v nadaljevanju). Kondikcijski zahtevki zastarajo v splošnem 5-letnem zastaralnem roku iz 346. člena OZ, ki sta ga pravilno uporabili tudi nižji sodišči. Ne drži revizijska teza, da bi moralo biti o ugovoru zastaranja odločeno po 543. členu OZ. Ta namreč določa 1-letni rok za preklic darila⁵, od preklica pa teče 5-letni zastaralni rok za kondikcijski zahtevek.⁶

O nagibu za sklenitev darilne pogodbe

14Pogodbe se sklepajo zaradi različnih nagibov (interesov, motivov) pogodbenih strank. Nagibi praviloma ne tvorijo kavze (podlage, skupnega namena pogodbenih strank). Kavzo tvorijo samo tisti interesi, ki jih ena pogodbena stranka razkrije drugi in so predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe.⁷ Pri neodplačnih pravnih poslih je nagib pomembnejši kot pri odplačnih.⁸ Pri darilni pogodbi darovalčev nagib v resnici že pomeni kavzo.⁹

15Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ga Pravno mnenje z dne 21. in 22. decembra 1987¹⁰ ne zavezuje več in zakaj ne.¹¹ Na tem mnenju je temeljila sodna praksa, da v primerih darilnih pogodb med zakonci z razvezo zakonske zveze odpade podlaga (kavza), da je pogodba zato nična in da ima darovalec zoper obdarjenca vrnitveni zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Od te prakse se je oddaljilo s stališčem, da je ravno kavza tista, ki je ključnega pomena za presojo, ali je darilna pogodba po razvezi zakonske zveze prekljicljiva ali ne in da je darilo prekljicljivo le, če je bila kavza daritve (poglavitni razlog zanjo) »vera v dosmrtno skupno življenje,« zato je treba abstraktno kavzo preklicljivega darila iz 84. člena ZZZDR očistiti vsega, kar se ne tiče te vere; preklic po 84. členu ZZZDR ne bo utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski »veri v dosmrtno skupno življenje,« marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo.¹²

16Sodišči nižjih stopnje sta izhajali iz v prejšnji točki navedenega Pravnega mnenja in iz predpostavke, da je zakonska zveza darovalca in obdarjenke pomenila (odločilen) nagib za sklenitev darilne pogodbe. V razlogih svojih sodb sta zapisali (le): (1) sodišče prve stopnje, da »ima tožnik pravico zahtevati vrnitev darila zaradi odpadlega nagiba k sklenitvi darilne pogodbe, saj je bila zakonska zveza med strankama razvezana,«¹³ ter (2) sodišče druge stopnje, da »je z razvezo zakonske zveze med pravdnima strankama odpadel nagib k sklenitvi darilne pogodbe, t.j. tožnikova zakonska zveza s toženko. Čeprav je toženka zatrjevala, da je bil nagib za darovanje oziroma podlaga pogodbe (tudi) možnost toženke, da kot solastnica podarjene nepremičnine pridobi kredit(e) zaradi nadaljnje ureditve stanovanjske hiše in okolice, je življenjsko logično, da tožnik s toženko darilne pogodbe ne bi sklenil, če le-ta ne bi bila njegova žena. Poleg tega iz toženkinih trditev izhaja, da je bila (predhodna) darilna pogodba med tožnikom in njegovima staršema sklenjena z namenom, da si pravdni stranki uredita skupno bivališče in ustvarita družino.«¹⁴

17Avtomatizem sklepanja sodišča prve stopnje, da je z razvezo odpadel nagib za darilo, ki ga mora obdarjenka zato darovalcu vrniti, je iz razlogov, navedenih v 15. točki obrazložitve, v nasprotju z materialnim pravom. Prav tako tudi sicer delno relativizirano stališče sodišča druge stopnje, češ da na splošno z razvezo nagib lahko odpade, da pa je v konkretnem primeru res odpadel, ker je bilo dejstvo sklenjene zakonske zveze, kar naj bi bilo povsem življenjsko in logično, odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe. Trditve toženke, podane že v postopku pred sodiščem prve stopnje in ponovljene v pritožbi, da je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe v zagotovitvi možnosti, da bi obdarjenka kot zemljiškoknjižna solastnica lahko najemala kredite, je upoštevalo kot apriori zmotno (nesklepčno) hipotezo in jo že na načelni ravni zavrnilo. Zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa ni vsebinsko obravnavalo pritožbenih trditev o konkretnih okoliščinah konkretnega primera, ki naj bi kazale na drugačen nagib od upoštevanega v sodbah nižjih sodišč,¹⁵ kar mu očita revizija, le, da mu zato pripiše procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je zgolj posledica smiselno uveljavljane kršitve iz 8. točke drugega odstavka istega člena ZPP.

Odločitev o reviziji

18Zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve procesnih pravil je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno glede nagiba za sklenitev darilne pogodbe. Dokaze o tem je izvajalo že sodišče prve stopnje – na naroku za glavno obravnavo 1.10.2015 je zaslišalo obe pravdni stranki (drugi dokazi niso bili predlagani), a njunih izpovedi o motivih za sklenitev darilne pogodbe ni ocenilo.¹⁶ Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, razveljavilo sodbi sodišč prve in druge stopnje (prvi odstavek 379. člena in drugi odstavek 380. člena ZPP) in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (355. člen ZPP).

19O ostalih revizijskih očitkih o kršitvah procesnih pravil se zaradi razveljavitve izpodbijane sodbe iz zgoraj navedenih razlogov ni potrebno izrekati.

O stroških revizijskega postopka

20Ker je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, je Vrhovno sodišče skladno z določbo tretjega odstavka 165. Člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

¹ Za odločanje o reviziji je treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku v besedilu, ki jo veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E, saj je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom njene uporabe (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).
² Primerjaj D. Možina, So diamanti res večni? Darilna pogodba, družinska razmerja in spremenjene okoliščine, Podjetje in delo, 2014, št. 5, str. 833 in naslednje.
³ Zaradi stiske darovalca, velike nehvaležnosti obdarjenca in poznejšega rojstva otroka darovalca.
⁴ Primerjaj D. Možina, ibidem; enako B. Podgoršek, v: N. Plavšak in soavtorji, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 486.
⁵ Ali, kot pravi D. Možina v že citiranem delu, za odziv darovalca na seznanitev z razlogom za preklic darila.
⁶ Prav tam.
⁷ Glej N. Plavšak, v: N. Plavšak in soavtorji, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 320.
⁸ Glej 40. člen OZ, po katerem je nedopusten nagib lahko razlog za ničnost neodplačne pogodbe ter 47. člen OZ, po katerem se zmot v nagibu pri neodplačni pogodbi šteje za bistveno in je pogodba zato izpodbojna.
⁹ Glej D. Možina, ibidem.
¹⁰ Poročilo VSS 2/87, str. 12. To mnenje med drugim pravi, da je pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi); da je nagib je lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe; da če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (1. odstavek 51. člena ZOR), je s tem posel prenehal veljati; da imata stranki pravico zahtevati nazaj kar sta v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, oziroma sta to dolžni vrniti (4. odstavek 210. člena ZOR); da zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker je ta prenehala veljati, pač pa je mogoče zahtevati le vrnitev darila.
¹¹ Glej sklep II Ips 218/2017.
¹² Tako sklep II Ips 29/2016.
¹³ Točka 31. obrazložitve.
¹⁴ Točka 6 obrazložitve.
¹⁵ Takega, kot ga je zatrjevala tožnica, ali morda kombinacijo obeh (donatio sub modo – darilo z nalogom) ali mešano darilo.
¹⁶ Obdarjenka je izpovedala, da je bila darilna pogodba sklenjena dve leti po poroki, ko se je videlo, da »je obstalo« in da ni denarja in sicer zato, da bo ona »naprej delala, da bo dobila kredit, ne pa zato, ker aha, sedaj sva se pa midva poročila in ti sedaj nekaj dam.« Darovalec je, nasprotno, izpovedal, da bi toženki zaradi kredita pri Anteni prepisal eno stanovanje, ne pa polovice vsega.