UPRS Sodba I U 615/2018-27

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovni zahtevek tožnice in stroškovni zahtevek stranke z interesom A.A. se zavrneta.

1Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo tožnice in B.B. za priglasitev udeležbe v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt - kamnito zložbo na zemljiščih s parc. št. 781/10, 882/11 in 779/7 k.o. ..., in odločil, da stroškov postopka ni. V obrazložitvi je navedel, da sta tožnica in B.B. priglasila udeležbo v tem postopku. Ugotovil je, da tožnica in B.B. ne izpolnjujeta pogojev, ki jih določa 142. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 43. členom ZUP. V postopku št. 351-55/2017 sta tožnica in B.B. sodelovala. Investitorjeva zahteva se nanaša na izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, gradnjo takih objektov pa predpisuje 74. c člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ter Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju OPN Ivančna Gorica). Uredba o razvrščanju objektov dovoljuje gradnjo podpornih zidov (med katere spada obravnavana kamnita zložba) z višinsko razliko med zemljiščema do 1,5 m. Prijavljena kamnita zložba v dolžini 118,80 m in višini od 0,00 do 1,10 m bo izdelana v celoti, torej gre za funkcionalno zaključeno celoto. Gradnja se bo izvedla v celoti v območju IG, kjer je po OPN Ivančna Gorica dovoljena gradnja opornih zidov, prav tako je gradnja dovoljena v območju ZD. Navedba, da investitor nasipava teren tudi znotraj območja ZD, v tem primeru ni merodajna, saj vloga teh del ne zajema. Ker organ ni pristojen za obravnavanje vprašanj zakonitosti spremembe prostorskega akta in obstoja kaznivega dejanja kot predhodnih vprašanj, jih ni obravnaval. Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah OPN Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju Odlok SODPNI) je veljaven dokument in se lahko izvaja. Organ se zato ne bo opredeljeval glede nasprotovanja izgradnji celotne gospodarske cone. Tožnica in B.B. nista z ničemer (tudi ne z dejstvom, da se njune nepremičnine nahajajo v bližini gospodarske cone) izkazala pravnega interesa, ki bi bil neposreden in utemeljen na zakonu ali predpisu.

2Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnice in še dodal, da bi morala tožnica izkazati pravni interes za udeležbo v postopku v zadevi predlagane gradnje kamnite zložbe na zemljiščih, navedenih v zahtevi investitorja. Status stranske udeleženke bi ji pripadal le, če bi izkazala, da ima pravico do udeležbe v tem postopku zaradi zaščite svojih neposrednih, individualnih interesov, ki jih ima kot lastnica ali imetnica druge stvarne pravice na nepremičninah, ki so predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja oziroma ki so v območju vpliva nameravane gradnje. (Pri)tožnica svojega pravnega interesa ni izkazovala z lastništvom določene nepremičnine, na katero bi lahko konkretna gradnja vplivala, niti se ni sklicevala na medsebojno razmerje med zemljiščem v njeni lasti in predmetom upravne zadeve - kamnito zložbo. Zgolj pavšalno se je sklicevala na neposredno bližino svojih nepremičnin v odnosu do gospodarske cone ... Četudi bi se sklicevala na lastninsko pravico na zemljišču v neposredni bližini objekta kot predmeta upravne zadeve, pa to ne zadošča za priznanje statusa stranskega udeleženca. Odločanje o krogu oseb, ki jim v konkretnem postopku gre status stranskih udeležencev, se namreč nanaša na pričakovane vplive objekta v vsakem konkretnem primeru in je v tem pogledu bistvena ugotovitev, ali je pri konkretnem objektu zaradi njegovih specifičnosti vpliv z vseh morebitnih vidikov sploh pričakovan. Glede na podatke zemljiškega katastra tožničini nepremičnini s parc. št. 843/3 in 843/4 k.o. ... ne mejita na zemljišča predlagane gradnje, glede na zahtevnost gradnje objekta in oddaljenost od zemljišč v lasti tožnice vplivov nanje niti ni pričakovati. Ker tožnica svojega pravnega interesa ni izkazala, se drugostopni organ ni opredelil do ugovorov, ki se na priznanje statusa stranskega udeleženca ne nanašajo. Pojasnil je le še, da četudi bi svoj pravni interes izkazala in imela status stranske udeleženke, v tem postopku ne bi mogla uspešno uveljaviti svojih ugovorov, saj gre bodisi za ugovore zoper splošni akt, zakonitost katerega ni v pristojnosti upravnega organa, bodisi za izvajanje dejavnosti oziroma gradenj investitorja na terenu, kar nadzirajo za to pristojne inšpekcije.

3Tožnica je tožbo vložila zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nezakonitosti spremembe prostorskega akta Odloka SDOPNI in kršitve človekovih pravic in svoboščin. V tožbi je uvodoma navedla, da je solastnica zemljišč s parc. št. 843/3, 843/4, 844/5, 845/2, vse k.o. ..., in stavb z identifikatorji ... (v naravi stanovanjska hiša 168 m2) in ... (v naravi pomožni objekti). Te nepremičnine so prostorsko povezane z območjem nameravane gradnje kamnite zložbe in so od nje oddaljene cca 18 m, stanovanjska hiša pa 55 m. Pri odločanju je treba upoštevati lego stanovanjske hiše oziroma oddaljenost od obstoječe dejavnosti in nove gospodarske cone ... Nepremičnina meji na območje z obstoječo dejavnostjo, stanovanjska hiša stoji pet metrov od območja obstoječe dejavnosti, dve strešni okni spalnic v stanovanjski hiši gledata na stran območja z obstoječo dejavnostjo in dve okni spalnic gledata na novo območje gospodarske cone. Zato je veliko prahu in hrupa, kar onemogoča koriščenje zunanjih površin na krajevno običajen način. Gre za resno motnjo, ki vpliva na kvaliteto zdravja in življenja ter okolja tožnice in njene družine. Stanovanjska hiša že sedaj sodi v območje presoje obremenjenosti s hrupom. Na lokaciji podjetja A.A., podjetnik na območju namenske rabe CD izvaja dejavnost težke gradbene mehanizacije, opravlja dela v mehanični in varilni delavnici, predeluje gradbeni material in opravlja druge moteče dejavnosti. Stroji in naprave povzročajo prekomeren hrup, saj se podjetnik nenehno širi (prostorsko in z več zaposlenimi). Celoten promet iz dejavnosti poteka skozi vas, kar omejuje varnost poti in povzroča prekomeren hrup in prah. Podjetnik ima ob meji tudi bencinsko črpalko za gorivo, ki od njene parcele nima odmika in je oddaljena od stanovanjske hiše le 5 metrov. Zato je ogrožena tudi varnost njenega premoženja. Z novo gospodarsko cono se območje širi, s tem pa se v njeno neposredno bližino umešča dejavnosti, ki povzročajo tovorni promet, hrup, prah in podobne moteče vplive na bivalno okolje, kar izhaja tudi iz Sklepa o začetku postopka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica z dne 14. 11. 2014. V času gradnje stanovanjske hiše sta z možem sprejela vse ukrepe za zmanjšanje škode, saj sta v hišo vgradila troslojna okna in na stiku parcele z območjem obstoječe dejavnosti sofinancirala gradnjo opornega zidu, katerega investitor in izvajalec je bil A.A. Tudi praksa Ustavnega sodišča RS razširja krog udeležencev v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. Npr. odločba, št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, št. Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015. Glede na povedano pomeni taksativna omejitev stranskih udeležencev nedopustno izključitev nekaterih oseb iz sodelovanja v upravnem postopku (sodba II U 464/2015).

4V nadaljevanju je tožnica navedla, da je treba zaradi gradnje kamnite zložbe presoditi tudi vpliv posegov v prostor, ki so predvideni v 1. fazi (1. fazi izgradnje GC – op. sod.) in potrebni tudi pri tej izgradnji ter obsegajo predhodna dela (sečnja gozda, izravnava reliefa, gradnja cest in objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture). Pri izvajanju predhodnih del bo prišlo do povečanih emisij in obremenitev okolja (povečan intenziven hrup, onesnažen zrak, močni tresljaji), kar bistveno vpliva na življenjske pogoje v njenem okolju in predstavlja resno motnjo, ki vpliva na kvaliteto okolja, zdravje in kvaliteto življenja. To ni upoštevano pri obravnavi posega. Območje obstoječe dejavnosti (namenska raba zemljišč CD), na katerega mejijo njene nepremičnine, se nezakonito ohranja, saj bi morala biti na tem delu ukinjena ta namenska raba, v širši okolici pa prepovedana širitev, dovolitev gradnje na zemljiščih gospodarske cone ... pa pomeni začetek gradnje načrtovane gospodarske cone in ima neposreden učinek na uresničevanje njenih pravic in zasledovanje upoštevnih pravnih koristi (prikrajšanost do preselitve oziroma neširitve območja, prikrajšanost do zdravega življenjskega okolja, itd). Z gradnjo bo prizadeta, ker je predviden poseg obravnavan pred pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo komunalne opremljenosti zemljišč. Gradnja pa tudi ni možna, saj dostop do območja GC ... ni omogočen s cestami, ki so opredeljene v Odloku SDOPNI. Njen pravni interes varujejo: 14. in 44. člen (onemogočanje sodelovanja javnosti pri sprejemu odloka), 15. člen (omejitev pravice do enake obravnave, nespoštovanje pravne države), 33., 67., 72. člen (kršitev pravice do uživanja njene lastnine in zdravega življenjskega okolja), 69. člen (četudi bo njena lastninska pravica ostala neokrnjena), 120. in 153. člen Ustave, 73. in 75. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), 2. in 3. člen Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1). Uveljavljala je tudi neizvedbo omilitvenih ukrepov (zaradi zmanjšanja hrupa, prahu, vidne izpostavljenosti). V času gradnje vegetacija ne bo vzpostavljena, saj gre pri rasti zasaditve za daljše obdobje, zato je v vmesnem obdobju treba predvideti druge ukrepe. Njen pravni interes tako poleg že navedenih ščiti še 17. člen Odloka. Sicer je pa Odlok SDOPNI protiustaven (pri njegovem sprejemu ni bil upoštevan Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenija, Uredba o prostorskem redu Slovenije, Evropska konvencija za človekove pravice (8. člen), Protokol k EKČP, Aarhuška konvencija). Eden od ključnih razlogov tožničinega pravnega interesa je nedovolitev širjenja območja in obveznost preselitve, ki sta določena v prilogi 1 Odloka OPN2013. Za enoto urejanja prostora ... so določeni posebni prostorski izvedbeni pogoji (PIP), po katerih se med drugim ob potrebi po večji širitvi, kot jo dopušča območje in pogoji za to enoto, celotna dejavnost preseli v eno od gospodarskih con. Sklicevala se je na priglasitev in v njej podrobno navedene razloge za sodelovanje v postopku (kot so: dodatni novi viri emisij, negativni vplivi na njeno lastnino in zdravje, krajevno neobičajni vplivi na podeželsko naselje, neizpolnjeni prostorsko izvedbeni pogoji, ki določajo preselitev in prepoved širitve moteče dejavnosti, kršitev pravic do sodelovanja v postopku sprejema spremembe prostorskega akta, kršitev določb strateških usmeritev v prostoru ter kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja, omogočen bo prevladujoč zasebni interes, itd). Sodišče naj v celoti upošteva besedilo priglasitve, na katerega se v izogib ponavljanju sklicuje. Organ tudi ni pojasnil vseh razlogov za zavrnitev njene udeležbe v postopku in s tem kršil 22. člen Ustave. S opisanim postopanjem je organ kršil 171. člena ZUP, 2., 6., 7., 8., 20., 43., 47., 50., 57. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), 2., 3., 5., 7., 9., 10. člen Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), Odlok o OPN Občine Ivančna Gorica (zaradi predvidenega drugačnega koncepta razvoja).

5Tožnica je še navedla, da je treba rešiti dve predhodni vprašanji: pri izvedenem goloseku gre za sum storitve kaznivega dejanja uničenja gozdov po 340. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in pri nedovoljenem pridobivanju mineralne snovi za kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena KZ-1, kar je bilo že posredovano policiji in nato tožilstvu. Kot zaključno je tožnica predlagala, da sodišče sprejme pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka SDOPNI in ga odpravi v delu, ki se nanaša na GC ... in širitev namenske rabe CDo v naselju ..., podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek in toženki naloži povrnitev njenih stroškov postopka, podrejeno, da tožbi ugodi, ugotovi, da je izpodbijani akt nezakonit, ker je bilo z njim nedopustno poseženo v pravice tožnice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

6Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

7Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo prerekal vse navedbe tožnice, poudaril, da tožnica ni pojasnila svojega pravnega interesa, temveč prvenstveno graja gradnjo gospodarske cone. Opozoril je na opredelitev toženke in predlagal zavrženje tožbe. Presoja Odloka SDOPNI ni v domeni sodišča. Tožnica je tudi vložila več pobud za presojo ustavnosti, o čemer stranka z interesom prilaga sklepa Ustavnega sodišča z dne 15. 12. 2017 in z dne 16. 2. 2017. Lokacija podjetja stranke z interesom se je na tem območju nahajala preden je tožnica tu zgradila svojo stanovanjsko hišo in je bil to krajevno običajen način. V tem primeru se uporabljajo pravni standardi oddaljenosti gradbenega posega. Splošni akt je bil sprejet na predpisan način, z vsemi soglasji. Za gradnjo kamnite zložbe okoljevarstveno soglasje ni potrebno. Stranka z interesom je tudi zaprosil organ za izdajo gradbenega dovoljenja za pripravljalna dela (zemeljska dela), organ je njegovo vlogo zavrgel, ker ne gre za dela po ZGO-1. Tudi pristojni rudarski inšpektor je po prijavi tožnice ugotovil, da ni razlogov za inšpekcijsko ukrepanje. Stranka z interesom je prosil za prednostno obravnavo zadeve in priglasil stroške postopka.

8Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 5. 11. 2018 še dodala, da ima naslovno sodišče zakonsko podlago za odločanje o zakonitosti splošnih aktov: 2., 4., 5. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), 58. člen Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2), opozorila na institut exceptio illegalis. Prerekala je navedbe stranke z interesom. Ker toženka ni odgovorila na tožbo, je predlagala izdajo zamudne sodbe glede na 318. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1. Upoštevana morajo biti pravila EU, posebej Evropska direktiva o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in Direktiva o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, glede neupoštevanja katerih je Slovenija že dobila opomin (sodba C-137/14). Če sodišče ne bo ugodilo njenim zahtevkom, je zahtevala razpis naroka oziroma glavne obravnave, na podlagi spisa pa naj odloči le, če bo tožbi ugodilo.

9V dopolnitvi tožbe, priloženi k pripravljalni vlogi, je ponovila pravno in dejansko argumentacijo za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja po poglavjih iz tožbe, pri čemer se je sklicevala na listine, priložene k priglasitvi v upravnem postopku.

10Tožba ni utemeljena.

11Sodišče uvodoma pojasnjuje tožnici, da je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo, zaradi česar mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po katerem mora tožnik v tožbi razložiti, zakaj toži, sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj preizkuša dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Po drugem odstavku 37. člena ZUS-1 sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta. Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, se sodišče v tem upravnem sporu torej ni opredelilo do navedb, ki jih je tožnica navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.

12V zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi zahteve tožnice (in B.B.) za priglasitev udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo kamnite zložbe. Iz podatkov izpodbijanega sklepa in podatkov upravnih spisov izhaja, da je organ svojo odločitev oprl na 142. in 43. člen ZUP, za katera tožnica meni, da ju je organ uporabil napačno.

13Po 43. členu ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek); pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek); oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (četrti odstavek). Iz povedanega sledi, da mora med stranskim udeležencem in upravno stvarjo, ki je predmet upravnega postopka, obstajati določeno razmerje. Materialni predpis je tisti, ki ureja to povezanost s tem, ko določa, kdo ima pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi (29. točka odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-165/09).

14142. člen ZUP določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem pisni sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa (prvi odstavek). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom (drugi odstavek). Določbe tega člena veljajo tudi za stranske udeležence (peti odstavek).

15Predmet konkretne upravne zadeve je gradnja nezahtevnega objekta - kamnite zložbe. Tovrstno gradnjo ureja 74. c člen ZGO-1, po katerem izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če ugotovi, da: - so izpolnjeni pogoji, določeni v predpisu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov, - je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom, - da so pridobljena vsa predpisana soglasja in - da ima investitor pravico graditi (prvi odstavek). Gradbeno dovoljenje se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če iz prikaza lege objekta na zemljišču izhaja, da je oddaljenost objekta od meje sosednjih zemljišč najmanj tri metre (drugi odstavek).

16Kot izrecno izhaja iz izpodbijanega sklepa in drugostopne odločbe, sta organa tožničino priglasitev vsebinsko obravnavala, torej sta ravnala v skladu s stališči Ustavnega sodišča v zvezi z omogočanjem udeležbe oseb, ki lahko kot stranski udeleženci sodelujejo v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj (tudi za gradnjo nezahtevnih objektov po 74. c členu ZGO-1 kot v tem primeru), zato sodišče tožnici, ki smiselno očita nespoštovanje povedanih stališč, ne more pritrditi. To pa ne izključuje dolžnosti teh oseb (torej tožnice v tem primeru), da za vstop oziroma udeležbo v postopku izkažejo svoj pravni interes. Zato je za rešitev te zadeve poglavitno vprašanje vsebine ugovorov, s katerimi želi tožnica doseči svoj vstop v postopek izdaje tega konkretnega gradbenega dovoljenja in ali so ti takšne narave, ki jih materialnopravni predpisi priznavajo kot pravno relevantne v povezavi s predmetom konkretne upravne zadeve.

17Že Ustavno sodišče je v odločbi, št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, na katero se sklicuje tudi tožnica, navedlo, da je treba pravno priznani položaj morebitnih stranskih udeležencev presojati upoštevaje okoliščine posameznega primera. Tako sta ravnala tudi organa v zadevi.

18Tožnica je v priglasitvi, o kateri je odločeno s v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom, svoj vstop v postopek obširno utemeljevala, pri čemer se je upravni organ (in to tudi po oceni sodišča pravilno) osredotočil na tista dejstva, ki so konkretno povezana s predmetom zadeve - gradnjo kamnite zložbe in to trditveno podlago upošteval pri presoji tožničinega pravnega interesa v tem postopku.

19Tako je tožnica (v tem obsegu) svoj pravni interes za vstop v postopek utemeljevala s tem, da je solastnica nepremičnin, ki so od konkretne gradnje oddaljene 18 m, od stanovanjske hiše 55 m, da nameravana gradnja ni funkcionalno zaključena celota ter meje parcel, kjer bo stala nameravana gradnja, hkrati predstavljajo mejo med območjema IG in ZD. Kot je pravilno pojasnil tožnici že organ, zgolj dejstvo, da ležijo tožničine nepremičnine v bližini nameravane gradnje, še ne zadošča za priznanje stranske udeležbe v postopku, temveč je treba presoditi, ali je pri konkretnem objektu zaradi njegovih specifičnosti vpliv z vseh morebitnih vidikov sploh pričakovan.

20Kot kažejo podatki spisa, je stranka z interesom A.A. vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - kamnite zložbe v dolžini 118,80 m in višini od 0,10 do 1,10 m, ki bo stala na meji parc. št. 781/10, 882711 in 779/9, k.o. ... Zato se sodišče strinja z oceno organa, da, upoštevaje vrsto objekta (njegove izmere, strukturo in obseg), v konkretnem primeru vpliva, ki bi bil pravno priznan, ni pričakovati. Tožnica tudi (razen iz lokacije objekta izhajajočih, tj. da se njene nepremičnine nahajajo v bližini oziroma tam povedani oddaljenosti) drugih vplivov samega objekta niti ne zatrjuje, zatrjuje pa, da gradnja tega objekta ne more biti izvedena brez pripravljalnih del, ki predvidevajo etapnost izvedbe ureditve, sama dela pa bodo povzročila prekomerne posege v prostor (povečane emisije, hrup, prah, itd.), ki jih je po mnenju tožnice tudi treba upoštevati v tem postopku. Že prvostopni organ je pravilno pojasnil tožnici, da pripravljalna oziroma predhodna dela, kot so npr. sečnja gozda, izravnava reliefa, gradnja cest in objektov gospodarske javne infrastrukture (ki se nedvomno nanašajo na celotno GC ... in kar med strankami ni sporno), niso predmet tega postopka. Enako velja tudi za posege v prostor, ki naj bi jih povzročila ta pripravljalna dela, torej dela, ki se nanašajo na celotno gospodarsko cono. Ne glede na prej povedano, pa sodišče še dodaja, da podatki spisa izkazujejo, da je stranka z interesom A.A. vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za ta pripravljalna dela, da je v tem postopku tožnica sodelovala, in da je organ vlogo zavrgel (kar med strankama ni sporno), ker ne gre za dela, ki bi po ZGO-1 terjala pridobitev gradbenega dovoljenja. Tožnica sicer ugovarja, da gradnja kamnite zložbe brez opisanih pripravljalnih del ni možna (in kar bo po tožničini oceni povzročalo večji hrup, vibracije, prah) in da to ni upoštevano, kar očitno ne drži.

21Sodišče se tudi strinja z zaključkom organa, da nameravana gradnja predstavlja funkcionalno zaključeno celoto, ob jasni opredelitvi njene površine, načina gradnje in rabe (kamnita zložba kot mešanica betona in kamna zaradi podprtja in utrditev zemljine), medtem ko na drugi strani iz vloge tožnice (oziroma sedaj iz tožbe) ni jasno, kako bi morebitna nasprotna ugotovitev vplivala na tožničin pravno priznan položaj kot solastnice nepremičnin, ki so 18 oziroma 55 m oddaljene od tega območja, torej niti ne od zemljišč, na katerih bo stal objekt, temveč od območja GC ...

22Enako tožnica tudi ni konkretno pojasnila (ne v upravnem postopku, kot tudi ne sedaj v tožbi), na kakšen način je prizadet njen pravni interes, ko zatrjuje, da se bo objekt gradil med območjema ZD in IG, ob tem, ko je organ sicer ugotovil, da bo objekt na območju, ki je po namenski rabi opredeljeno kot industrijska cona IG in kot tak dopusten po Odloku, saj se objekt ne nahaja (kot že povedano) ob meji z njenimi nepremičninami.

23Ostali ugovori tožnice (ki jih je tožnica v sicer manjšem obsegu navajala že v priglasitvi v postopku) se na konkretni postopek nedvomno ne nanašajo in zato niso pravno relevantni za odločitev v tem sporu. Tožnica namreč svoj pravni interes izkazuje z navedbami o nameravani gradnji GC ... (oziroma njeni širitvi) in iz nje izhajajoče morebitne bodoče vplive v prostor in okolje ter posledično vplive na kakovost njenega življenja in zdravje (vključno s še neizdanim okoljevarstvenim soglasjem, ki se ne nanaša na to konkretno gradnjo, temveč gradnjo gospodarske javne infrastrukture za celotno GC, ter neizvedbo omilitvenih ukrepov, ki se tudi nanašajo na celotno GC), kot tudi z navedbami o že obstoječi gospodarski coni oziroma že obstoječi dejavnosti, ki se izvaja na tem območju ter iz nje izvirajoče vplive (med drugim povzročanje hrupa zaradi izvajanja dejavnosti težke gradbene mehanizacije, ogrožanje varnosti zaradi poteka prometa skozi vas, nevarnost zaradi postavljene bencinske črpalke, itd), s čimer pa nedvomno ne more izkazati pravne koristi za udeležbo v tem konkretnem postopku, saj se te navedbe nanašajo na ali druge bodoče postopke oziroma na že obstoječe stanje, ki z nameravano gradnjo nima nobene zveze. Tožnica zato ne more doseči drugačne odločitve z navedbami, da stranka z interesom gradnjo gospodarske javne infrastrukture že izvaja, saj je to stvar pristojnih inšpekcijskih organov, kot tudi, da gradnja kamnite zložbe ni možna brez zgrajene ceste, kar pa tudi ni predmet tega postopka. Prekomerne emisije pa lahko tožnica uveljavlja tudi pred sodiščem splošne pristojnosti v skladu z določbami SPZ.

24Tožnica obstoj pravnega interesa utemeljuje tudi z nezakonitostjo Odloka SDOPNI. Uvodoma sodišče navaja (kot že pojasnjeno v sodbi, I U 471/2019 z dne 10. 4. 2019), da Ustavno sodišče tožnice in B.B. ni napotilo, da lahko nezakonitost Odloka SDOPNI uveljavljata v smislu obstoja pravnega interesa v upravnem postopku, temveč je navedlo le, da bosta lahko, pod pogojem, da bosta najprej izkazala svoj pravni interes, sodelovala kot stranska udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V tem postopku bosta lahko svoje ugovore o protiustavnosti oziroma nezakonitosti spornih določb naslovila na sodišča. Ta imajo pooblastilo, da pri odločanju o pravicah in obveznostih sama izločijo nezakonite oziroma protiustavne podzakonske predpise (U-I-177/17 z dne 15. 12. 2017, U-I-228/16-4 z dne 16. 2. 2017). Kot že povedano pa po oceni sodišča tožnica svojega pravnega interesa za udeležbo v tem postopku ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala, zato se sodišče v to presojo ne spušča. Drži, da se je 1. 6. 2018 pričel uporabljati Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2), ki ga tudi tožnica uveljavlja kot pravno podlago sodišča za presojo zakonitosti Odloka. Ta v 58. členu določa, da sodišče odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov kot splošnih pravnih aktov, vendar le, če je tožba vložena v roku treh mesecev od dneva, ko stopi akt v veljavo. Tudi v tem primeru pa se tožba lahko vloži zaradi varstva pravic in pravnih koristi tožnika, če izpodbijani prostorski izvedbeni akt določa pravni temelj za določitev njegovih pravic ali obveznosti in če izkaže, da ima izpodbijani prostorski akt v tem delu zanj bistvene posledice (prva alineja tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2). V tem primeru pa je sprememba Odloka (tj. Odlok SDOPNI) stopila v veljavo pred začetkom uporabe ZUreP-2 (UL RS, št. 81/16 z dne 16. 12. 2016).

25Tožnica zato ne more uspeti z uveljavljanjem (po njenem mnenju) nezakonitosti, ki se nanašajo na Odlok SDOPNI, kot npr: prekratek rok za sodelovanje javnosti pri sprejemu akta, neskladnost s strateškim načrtom, prostorskim razvojem in drugimi usmeritvami, vrednotenje pobude za SDOPNI, obravnava pobud ostalih občanov, prevladujoč zasebni interes pri pripravi SDOPNI, študija posega v prostor za obstoječo CDo dejavnost, mnenje MOP, načrt ravnanja z gradbenimi odpadki, varstvo kulturne dediščine, glavna vstopna točka (cestna - op. sod.), pobuda za spremembo namenske rabe, priprava prostorskega akta brez obveznih sestavin, etapnost izvedbe prostorske ureditve, uzurpacija in degradacija prostora.

26Drugačne odločitve v zadevi tožnica tudi ne more doseči s povzemanjem določb predpisov (Ustave ZVO-1, ZPNačrt, ZUreP-1, SPZ, EKČP, Aarhuška konvencija, itd), brez konkretizacije ugovorov, ki bi se nanašali na predmet obravnavane upravne zadeve. S takim načinom pisanja tožbe (ki je zelo obširna, nestrukturirana ter posledično težko pregledna) tožnica le časovno obremenjuje sodišče in jo za tako ravnanje sodišče lahko tudi denarno kaznuje (11. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) (tako tudi sodišče že v sodbi, I U 471/2019).

27Organ tudi ni ravnal v nasprotju s stališčem odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015. V tej odločbi je Ustavno sodišče med drugim zapisalo: ''Pravno upošteven je tisti interes, za katerega je v konkretnem primeru ugotovljeno, da je oseben, neposreden in utemeljen v določeni pravni normi.[5] Pravno varovan interes, ki ga mora varovati upravni organ (oziroma sodišče v upravnem sporu), je podan: (1) če se nanaša na določen, omejen krog subjektov, ki se glede možne prizadetosti z odločitvijo upravnega organa razlikujejo od drugih, (2) če bo z odločitvijo upravnega organa, izdano v konkretnem postopku, ta interes lahko neposredno prizadet in (3) če obstaja pravna norma, na katero lahko ti subjekti oprejo svoje predloge in zahtevke in ki jo mora pri svojem odločanju v konkretni zadevi upravni organ upoštevati. Določena pravna norma lahko sočasno varuje več interesov, tako javni interes kot tudi več različnih zasebnih interesov. Tako je pravni interes posameznika mogoče utemeljiti tudi v okviru določene splošne pravne norme, ki zapoveduje določeno ravnanje oblastvenega organa (npr. skrb za okolje, zdravje itd.), kadar je ta pravna norma spoznavno namenjena tudi varstvu zasebnega interesa in če je v okviru te pravne norme mogoče ugotoviti upravičenje posameznika, da se njegovi zasebni interesi pri odločanju nosilcev oblasti ustrezno upoštevajo.[6]'' Tožnica namreč nedvomno svojega pravnega interesa v povezavi z gradnjo kamnite zložbe ni izkazala (točka 21 in nadaljnje te obrazložitve).

28Sodišče še sodi, da tožnica neutemeljeno ugovarja kršitve pravil postopka, saj je prvostopni organ v zadostni meri obrazložil svojo odločitev, drugostopni organ pa je to odločitev še dopolnil z dodatnimi razlogi, za kar je imel podlago v 248. členu ZUP. Zato kršitev 22. člena Ustave tudi ni podana.

29Sodišče ni sprejelo tožničinega predloga za rešitev predhodnega vprašanja storitve kaznivega dejanja izvedenega goloseka in pridobivanja mineralne surovine, saj odločitev v tem upravnem sporu (ko gre za preizkus zakonitosti odločitve o obstoju pravnega interesa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kamnite zložbe) ni odvisna od vprašanja obstoja navedenih kaznivih dejanj (po načelu arg. a contrario 47. člen ZUS-1).

30Tožnica je sodišču posredovala tudi vlogo, izrecno naslovljeno ''dopolnitev tožbe'', s ponovitvijo pravne in dejanske argumentacijo za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja po poglavjih iz tožbe, pri čemer se je sklicevala na listine, priložene k priglasitvi v upravnem postopku. Ker mora biti tožba v upravnem sporu vložena v 30-dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), je navedena dopolnitev tožbe, ki je bila vložena 5. 11. 2018 (tožnica je drugostopno odločbo prejela 2. 3. 2018), prepozna, zato je sodišče ne bo posebej obravnavalo (kolikor ni navedb, ki jih (lahko) vsebuje tudi ta vloga, obravnavalo že v sklopu obravnave tožbe).

31Glede na povedano je sodišče, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in zakonit, sklep tudi pravilen in na zakonu utemeljen, posledično pa s tem tudi ni bilo poseženo v pravico tožnice iz 14. člena Ustave RS, tožbo tožnice zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

32Sodišče ni izvedlo glavne obravnave in ni izvedlo dokaza z vpogledom v tam navedene listine, ker je lahko preverilo navedbe v tožbi z vpogledom v podatke spisa, kar je tožnica tudi (vsaj v delu) predlagala, ostalih dokazov (vpogled v odločbo Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, št. 06142-161/2017-7 z dne 5. 10. 2017, izjavo A.A. v postopku izrednega inšpekcijskega nadzora inšpekcije za energetiko in rudarstvo) pa sodišče ni izvedlo, saj glede na sporno pravno vprašanje (obstoj pravnega interesa tožnice v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo kamnite zložbe) niso pravno relevantna.

33Tožnici se še pojasni, da kljub temu, da toženka na tožbo ni odgovorila, niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po ZPP. Res se ZPP uporablja v upravnem sporu, vendar le za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, tj. ZUS-1. ZUS-1 pa postopek s tožbo ureja (38. člen in nadaljnji).

34Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

35Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom A.A. temelji na 154. členu ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1. ZUS-1 namreč ne ureja povrnitve stroškov postopka strankam z interesom, zato je treba v takih primerih uporabiti ZPP. Tako 154. člen ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Stranka z interesom je odgovorila na tožbo in predlagala zavrnitev tožbe, kar pomeni, da je s svojim predlogom uspela. Ker pa s svojimi navedbami ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, sodišče sodi, da priglašeni stroški niso bili potrebni in jih zato stranki z interesom ni priznalo.