VSRS Sklep II DoR 424/2019

Revizija se dopusti glede vprašanj:

I. Ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišča, da je pri razlagi določbe 2. točke drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa, da je prednostni upravičenec do zakupa zemljišča "zakupnik zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup", v vseh konkretnih primerih, tudi v konkretnem primeru, ko gre za zakup visokogorskih planin, odločilno zgolj in samo dejstvo, da zemljišči, tisto, ki ga zakupnik že ima v zakupu (Planina A.), in tisto, ki ga želi pridobiti v zakup (planina B.), neposredno mejita, torej da sta neposredno mejoči zemljišči – planini, in ne dejstvo, da ležita planini B. in planina A. na parcelah, ki mejita druga na drugo in sta v naravi sosednji (mejni) planini?

II. Ali je s tem v zvezi pravilna presoja oziroma razlaga sodišča, da je cilj določen v prvi alineji 1.a člena ZKZ (ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za predelavo hrane), dosežen le takrat, ko v primeru zakupa s strani prednostnega upravičenca po 2. točki drugega odstavka 27. člena ZKZ pride do prostorsko povezanih zemljišč, kar pa v konkretnem primeru, v katerem je šlo za zakup dveh sosednjih visokogorskih planin (planina A. in planina B.), naj ne bi bilo doseženo, ker navedeni zemljišči – planini "zgolj po širših parcelnih mejah mejita druga na drugo", nista pa neposredno prostorsko povezani in v posledici prednostna pravica do zakupa s strani prednostnega upravičenca do zakupa po 2. točki drugega odstavka 27. člena ZKZ naj ne bi bila izkazana?

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je razveljavilo zakupno pogodbo za zakup določenih zemljišč, ki je bila sklenjena med prvim in drugim tožencem (I. točka izreka). V preostanku je zavrnilo zahtevek, s katerim je tožnik zahteval sklenitev pogodbe z njim oziroma ugotovitev, da taka pogodba že obstaja (II. točka izreka). Vsaka stranka mora sama kriti svoje pritožbene stroške (III. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo ter odločilo, da mora vsaka stranka sama kriti svoje pritožbene stroške.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje prvi toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem zatrjuje pomembnost pravnih vprašanj: 1) ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišča, da je pri razlagi določbe 2. točke drugega odstavka 27. člena ZKZ, ki določa, da je prednostni upravičenec do zakupa zemljišča "zakupnik zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup", v vseh konkretnih primerih, tudi v konkretnem primeru, ko gre za zakup visokogorskih planin, odločilno zgolj in samo dejstvo, da zemljišči, tisto, ki ga zakupnik že ima v zakupu (Planina A.), in tisto, ki ga želi pridobiti v zakup (planina A.), neposredno mejita, torej da sta neposredno mejoči zemljišči – planini, in ne dejstvo, da ležita planini B. in planina A. na parcelah, ki mejita druga na drugo in sta v naravi sosednji (mejni) planini? 2) Ali je s tem v zvezi pravilna presoja oziroma razlaga sodišča, da je cilj določen v prvi alineji 1.a člena ZKZ (ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za predelavo hrane) dosežen le takrat, ko v primeru zakupa s strani prednostnega upravičenca po 2. točki drugega odstavka 27. člena zakona pride do prostorsko povezanih zemljišč, kar pa v konkretnem primeru, v katerem je šlo za zakup dveh sosednjih visokogorskih planin (planina A. in planina B.) naj ne bi bilo doseženo, ker navedeni zemljišči – planini "zgolj po širših parcelnih mejah mejita druga na drugo" nista pa neposredno prostorsko povezani in v posledici prednostna pravica do zakupa s strani prednostnega upravičenca do zakupa po 2. točki drugega odstavka 27. člena ZKZ naj ne bi bila izkazana?

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse; kar je zlasti v primerih, ko sodne prakse ni oziroma ta ni enotna.

6Vrhovno sodišče zaključuje, da so glede postavljenih vprašanj izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP dopustilo.