VSL Sklep II Cpg 658/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da jo plačila sodnih taks oprosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po določbi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodnih taks (pravne osebe ni mogoče oprostiti v celoti), ji odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5Sodišče prve stopnje je po vpogledu v bilanco stanja tožene stranke na dan 31. 12. 2018 ugotovilo, da tožena stranka razpolaga s sredstvi v višini 4.694,26 EUR. Ker tožena stranka ni pojasnila, zakaj iz teh sredstev ne more plačati sodne takse v višini 102,00 EUR in ker tožena stranka ni pojasnila, v čem bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost, je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.

6Pritožnica v pritožbi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na podatke iz njene bilance stanje, ni izpodbijala. Navedla pa je, (1) da nima denarnih sredstev za plačilo sodnih taks, ker ima blokiran račun, (2) da na računu nima denarnih sredstev, (3) da je nelikvidna in (4) da nima drugega premoženja. Glede na to, da je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse z dne 27. 8. 2019 navedla le, da je slabega premoženjskega stanja in da bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno poslovanje, povzete pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člen ZPP). Zato jih pritožbeno sodišče pri odločanju ni upoštevalo.

7Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zmogla niti trditvenega bremena¹ glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Ni torej zmogla trditvenega bremena, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora namreč trditi (in dokazati), da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Poleg tega mora pojasniti, v čem bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno poslovanje. Tožena stranka pa tega ni storila. Ni torej navedla, zakaj sodne takse v znesku 102,00 EUR ne more plačati iz sredstev, s katerimi razpolaga, niti ni navedla, v čem bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrne, pravilna.

8Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z določbo 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Prim. 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1.