VSL Sklep IV Cp 1826/2019

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za začasen odvzem otrok staršema in namestitev v kriznem centru za otroke, za naložitev plačila preživnine in omejitev starševske skrbi ter določitev stikov vsako soboto popoldan po poldrugo uro pod nadzorom strokovnih delavcev zavoda.

2Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep bodisi razveljavi bodisi spremeni.

Ugotovitve v sklepu o poškodbah sina nasprotnih udeležencev utemeljujejo sklep, da je otroku nastala škoda v smislu drugega odstavka 157. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Ker se je poškodoval dvakrat v zelo kratkem času, je zelo verjetno, da bo ponovno utrpel škodo, in da je ta škoda posledica opustitve staršev. Mati se ne zaveda resnosti situacije in se ne odziva ustrezno.

Starša sta bila večkrat opozorjena na neustreznost in zanemarjenost bivalnih prostorov, a se razmere do namestitve v materinskem domu niso bistveno spremenile, niti jih ni oče uredil po njihovem odhodu. Mati ni uspela vzdrževati reda in higiene niti v materinskem domu; sin ni imel prostora za pisanje domačih nalog; starši opuščajo varovanje in nadzor nad otroki ali pa ne znajo kritično oceniti situacije.

Ravnanje staršev ob zastrupitvi dveletne hčere z materinimi zdravili je bilo skrajno neodgovorno. Neustrezno hranjenje zdravil je resno ogrozilo življenje in zdravje otroka. Ravnanje staršev po dogodku je bilo skrajno neodgovorno.

Nepravilna je ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je materi v materinskem domu zagotovljena stalna pomoč strokovnih delavk in tudi drugih uporabnic doma. Materinski dom ne more zagotoviti 24-urnega nadzora in varnosti, niti ni to njihova naloga. Ni dopustno prelaganje odgovornosti na druge uporabnice doma. Delavke so prisotne med tednom od 7. ure do 19. ure. V predlogu je bil opisan tudi dogodek, ko se je hči zaklenila v kopalnico in se polila z vročo vodo in se je morala delavka vrniti v dom, da je uredila nastali položaj. Po tem dogodku je bilo dogovorjeno, da mati čim več opravkov z otroki izvede do 19. ure, ko so delavke še prisotne. Glede na število razpoložljivih delavk je napačna ugotovitev v sklepu, da otroci v materinskem domu niso v situaciji, ki bi ogrožala njihovo zdravje ali nadaljnji razvoj.

Vzgojno nemoč staršev in dejstvo, da otrokom postavljata premalo omejitev, so opazili tudi v bližnjem domu duhovnosti, kjer je bila družina v preteklih in v letošnjem letu na letovanju. Mati funkcionira tako, da skrb za otroke prepusti drugim in se ji to zdi samoumevno.

Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da se mati zaveda, da ne zmore sama poskrbeti za otroke. Otroci so prevečkrat izpostavljeni ogrožajočim situacijam, ki jih starša ne zaznata kot take in se nanje ne odzoveta na ustrezen način. Starša ne razumeta svojih odločitev in (ne)dejanj. Mati potrebuje za razvoj starševskih veščin pomoč in čas ter večjo vključitev moža. Otroci ne smejo biti prepuščeni naključjem in nerazumnemu ravnanju staršev.

Vse navedeno utemeljuje sklep, da so otroci že utrpeli ali je zelo verjetno, da bodo zaradi ravnanj staršev utrpeli škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju. Varnosti, zdravja in življenja štirih otrok ni dopustno prepustiti naključnim situacijam, ki jih starša (ponovno) ne bosta preprečila.

3Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Priložila sta zapisnik timskega sestanka pri predlagatelju z dne 18. 7. 2019.

4Pritožba ni utemeljena.

5Odločitev o zavrnitvi izdaje začasne odredbe z odvzemom otrok nasprotnima udeležencema in njihovo namestitvijo v krizni center temelji na ugotovitvah,

- da sta nasprotna udeleženca starša štirih otrok, ki so bili ob izdaji sklepa stari sedem let, štiri leta in pol, dve leti in pol in devet mesecev,

- da je ogroženost otrok zaznalo več pristojnih institucij, in sicer bolnišnica, ki je v oktobru in novembru 2018 dvakrat obravnavala najstarejšega sina, šola, ki jo obiskuje sin, in obe bolnišnici, ki sta obravnavali zastrupitev dveinpolletne hčere nasprotnih udeležencev,

- da poškodbe, ki jih je utrpel najstarejši otrok, niso bile ogrožajoče, da pa je vprašljivo ravnanje matere, ki je prepire med otrokom in duševno prizadeto odraslo osebo prepuščala sedemletnemu otroku, in da starša nista ustrezno poskrbela za zavarovanje otrok pred agresivnim ravnanjem odrasle osebe,

- da so otroci ogroženi tudi zaradi neustreznih bivanjskih razmer, a ne tako akutno, da bi bila potrebna izdaja predlagane začasne odredbe,

- da je zaradi malomarne hrambe zdravil mlajša hči dvakrat zaužila tablete, zaradi katerih je bilo vsakič potrebno nekajdnevno bolnišnično zdravljenje, in da starša z odlašanjem zdravniške oskrbe nista ustrezno reagirala na nastalo situacijo, s čimer sta resno ogrozila življenje in zdravje otrok,

- da je celotna skrb za štiri otroke in gospodinjstvo na materi in pri tem nima podpore moža ali širše družine in da se mati zaveda, da sama ni sposobna skrbeti za otroke, oče pa družini posveti zelo malo časa,

- da je bila mati z otroki s soglasjem obeh staršev 17. 4. 2019 nameščena v materinski dom,

- da je po namestitvi v materinski dom (po prvi hčerini hospitalizaciji v drugi polovici aprila letos) sin nasprotnih udeležencev začel obiskovati pouk v bližnji šoli, mlajši hčeri pa sta vključeni v vrtec,

- da po mnenju materinskega doma z dne 10. 7. 2019 mati ni sposobna samostojne skrbi za otroke, da potrebuje veliko podpore in usmerjanja, da pri načrtovanju dnevnih aktivnosti ter usmerjanja skrbi za otroke potrebuje kratka in jasna navodila ter sporočila, da je zelo oslabljena v organizaciji svojega časa in prepoznavanja prioritet, da so otroci velikokrat prepuščeni sebi, brez nadzora, vodenja in postavljanja meja, da se mati trudi in jim izkazuje ljubezen, vendar sama trenutno ne zmore samostojne skrbi za otroke, da pa ima neizkoriščen potencial in so opazne spremembe, a so to majhni koraki in potrebuje še veliko dela,

- da lahko v materinskem domu biva eno leto, možno pa je podaljšanje za pol leta,

- da imajo otroci mater radi in so nanjo navezani.

6Sodišče prve stopnje je na podlagi teh dejstev, temelječih na izčrpni oceni kritičnih dogodkov, ugotovilo, da so se ogrožajoče situacije zgodile v času, ko je imela nadzor nad otroki zgolj mama, da ima sedaj stalen nadzor in pomoč pri vzgoji in varstvu, da so strokovne delavke v materinskem domu vedno na razpolago bodisi osebno bodisi po telefonu, da skrbijo tudi za doziranje zdravil materi in njihovo redno jemanje, da je za otroke ta čas najbolj koristno skupno bivanje z materjo in da je mati s spodbudami in svetovanjem, ki jih je deležna v materinskem domu, sposobna razviti ustrezne navade, potrebne za samostojno skrb za otroke. Sklenilo je, da ta čas ni podana ogroženost otrok, ki bi utemeljevala odvzem otrok staršem in njihovo namestitev v zavod. Pritožbene navedbe ne dajejo dovolj podlage za drugačno odločitev.

7Odločitev temelji na določbah DZ, po katerih sodišče že pred uvedbo postopka za izrek ukrepa trajnejšega značaja (a za največ sedem dni) izda začasno odredbo z odvzemom otroka staršem in namestitvijo v krizni center, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, se pravi, da je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju, in je škoda posledica storitve ali opustitve staršev (161. člen v zvezi s 166. členom in s 157. členom DZ). Gre za enega od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ). Pri izrekanju teh ukrepov sme sodišče izreči ukrep, s katerim bodo zavarovane koristi otrok in hkrati starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi. Odvzem otroka staršem je po izrecni zakonski določbi dopusten le, če z nobenim drugim ukrepom ni mogoče dovolj zavarovati koristi otrok (156. člen DZ).

8Iz predstavljene zakonske podlage za izrek predlagane začasne odredbe izhaja, da je odvzem otroka staršem skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi. Ugotovljeno dejansko stanje je nudilo dovolj zanesljivo podlago za sklep, da se je položaj otrok po njihovi namestitvi skupaj z materjo v materinski dom v tolikšni meri izboljšal, da predlagani odvzem ni utemeljen. Zapisnik timskega sestanka, izvedenega dan po izdaji izpodbijanega sklepa, utrjuje pravilnost ocene sodišča prve stopnje.

9Nasprotna udeleženca sta v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozorila na pomembnost dejstva, da so se stvari od prvih dogodkov, ki so bili povod za vključitev predlagatelja v življenje družine, do izdaje odločbe spremenile na bolje. Do poškodb najstarejšega otroka je prišlo pred enim letom. Odtlej jih predlagatelj ni več zaznal. Bivalno okolje otrok se je spremenilo. Ne živijo več skupaj z očetovo teto, kar je narekovalo posebno pozornost staršev nad stiki med njo in otroki in česar mati v obdobju po rojstvu četrtega otroka ni (več) zmogla, oče pa je bil odsoten. Starša sta se strinjala s predlogom Centra za socialno delo, da mati z otroki za nekaj časa odide iz dotedanjega stanovanja in zaživi v novem okolju, v katerem se bo lahko posvetila le otrokom. Prepoznala sta torej potrebo po spremembi. Sin se v novem šolskem okolju dobro počuti. Ni poročil, da bi bilo pri mlajših hčerah v vrtcu drugače. Pomanjkljivosti pri vzdrževanju dovolj snažnih bivalnih prostorov resda niso bile še povsem odpravljene, a te spremembe terjajo svoj čas. Primerjava poročil materinskega doma iz obdobja neposredno po namestitvi in dveh mesecev kasneje pokaže spremembo na bolje. Iz julijskega poročila izhaja, da ob pomoči strokovnih delavk v domu mati zmore pospraviti prostore, v katerih biva z otroki.

10V izpodbijanem sklepu ni dana premajhna teža niti najbolj kritičnemu ravnanju staršev, tj. opustitvi zavarovanja otroka pred zdravili, ki jih jemlje mati, in njuni neustrezni reakciji ob dvakratnem zaužitju zdravil s strani mlajše hčere. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je bilo s tem ravnanjem resno ogroženo otrokovo zdravje in življenje in da je bila reakcija staršev po vsakem od dogodkov neodgovorna.

11Kljub teži navedenih dogodkov se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da izrek najskrajnejšega ukrepa v času izdaje izpodbijane odločitve ni bil utemeljen. Zbrani podatki dajejo dovolj podlage za sklep, da je bil po namestitvi matere z otroki v materinski dom vzpostavljen prostor, v katerem se je ogroženost otrok zmanjšala, in je zato – in še posebej ob navezanosti otrok na mater – ohranitev starševske vezi ta čas bolj v korist otrok, kot bi bil njihov odvzem in namestitev v krizni center.

12Pritožbeni pomisleki o pravilnosti ugotovitve o obsegu podpore, ki jo lahko nudi materinski dom materi, niso utemeljeni. Materinski dom uporabnicam ne nudi le pomoči pri uveljavljanju pravic, iskanju zaposlitve in urejanju bivalnih razmer izven doma, kar izpostavlja pritožnik. ... materinski dom, v katerem biva mati z otroki, je okolje, v katerem so uporabnice deležne tudi podpore v vsakodnevnem življenju. Materinski dom oblikuje namreč individualni načrt pomoči, s katero nudijo uporabnici podporo pri oblikovanju želenih ciljev; ponudi jim pomoč pri negi, skrbi in vzgoji otrok; skupaj načrtujejo druge pomembne življenjske aktivnosti, kot so skrb za prehrano, higieno, urejanje okolice ter druge prostočasne dejavnosti, s tem jim omogoča učenje novih spretnosti in pridobivanje delovnih navad.¹

13Prav tako ni izkazano, da opisana podpora okolja, v katerem biva mati z otroki, ne bi bila zadostna. Kljub temu, da strokovne delavke niso v domu 24 ur dnevno vseh sedem dni v tednu, v dveh mesecih in pol, ki so potekli od nastanitve do vložitve predloga, otroci niso bili izpostavljeni hudo ogrožajoči situaciji. Dogodek, ki je bil povod in razlog za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe, se je zgodil v času, ko je bila mati na počitnicah z otroki v bližnjem kraju. Do zaprtja v kopalnico je prišlo nekaj dni po prihodu v materinski dom. Že v pritožbi je navedeno, da so se dogovorili za rešitev, da do podobnih situacij ne bo več prihajalo. Kasnejši podobni dogodki niso zabeleženi. Pritožnikova ocena, da je število razpoložljivih delavk v domu premajhno, da bi materi mogli zagotavljati obseg podpore, ki jo potrebuje, tako nima dovolj podlage.

14Da je stališče sodišča prve stopnje pravilno, potrjuje tudi zapisnik sestanka, ki je bil na pobudo materine sestre opravljen pri predlagatelju dan po izdaji izpodbijanega sklepa (in tri dni po vložitvi obravnavanega predloga) v navzočnosti staršev, dveh materinih sorodnikov in treh predlagateljevih strokovnih delavk. Iz dogovorov, sprejetih na sestanku, izhaja, da sta starša prepoznala resnost položaja in potrebnost pomoči drugih pri oblikovanju in razvijanju starševskih veščin (tudi centra za socialno delo), da sta sprejela potrebne ukrepe, da materina zdravila niso več dosegljiva otrokom, da se bo oče bolj vključil v družinsko življenje in da lahko starša tako v vsakodnevnem življenju kot pri dolgoročni ureditvi stanovanjskih razmer računata na aktivno pomoč materinih sorodnikov (matere, sestre in dveh bratov).

15Vse navedene ugotovitve dajejo dovolj trdno oporo oceni, da za zagotovitev okolja, v katerem bo poskrbljeno za zdrav razvoj otrok, ta čas ni neogibna ločitev od staršev, ampak da je mogoče zanje poskrbeti in ustvariti boljše okolje tudi tako, da ostanejo ob starših. Ne glede na navedeno pa so zelo na mestu tudi vzpodbude, ki jih je sodišče prve stopnje izreklo staršema in centru za socialno delo. Sedanje stanje narekuje nadaljnje spremljanje družine in prizadevanje staršev za pridobitev starševskih veščin, potrebnih, da otrokom vzpostavita varno in zdravo okolje za njihovo rast in razvoj.

16Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče predlagateljevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

¹ Vir: http://materinski...