VSL Sklep EPVDp 127/2019

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog storilca A. A. za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže in mu je naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi četrtega odstavka 202.d člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je ugotovilo, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti.

2Zoper sklep je storilec vložil pravočasno pritožbo smiselno iz razloga bistvene kršitve določb postopka po drugem odstavku 155. člena ZP-1 zaradi nepravilne uporabe določbe četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, medtem ko so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno kršitvijo, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

5Bistvo pritožbenega uveljavljanja je v tem, da določba četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 ne velja v primeru, ko je storilcu bila odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicana in se je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršilo ter je moral ponovno pridobiti novo vozniško dovoljenje, na da bi lahko užival ugodnosti preizkusne dobe. Vendar je takšno pritožbeno stališče napačno. V četrtem odstavku 202.d. člena ZP-1 je določeno, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti. Dveletno obdobje od poteka preizkusne dobe je določeno zaradi uresničevanja načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom, s čimer so storilci cestnoprometnih prekrškov v enakem položaju ne glede na dolžino preizkusne dobe, ki jo je določilo sodišče v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (Zakon o prekrških s komentarjem, stran 1051, točka 3.1., Lexpera, GV Založba, 2018).

6Uresničevanje načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom pa zahteva razlago navedene zakonske določbe na način, da je pri odločitvi o zavrženju predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja relevantna zgolj ugotovitev, da še nista minili dve leti od poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bila storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicana ali ne. Takšna razlaga izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1, po kateri sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v določenih rokih ne izpolni vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na navedeno določbo se torej storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, medtem ko za preizkusno dobo še vedno velja, da mu je bila določena z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in se upošteva pri uporabi določbe četrtega odstavka 202.d člena ZP-1. Drugačna razlaga zakona bi lahko privedla do situacije, v kateri bi bil storilec, ki v preizkusni dobi ni storil prekrška in je izpolnil vse obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bila preklicana, v slabšem položaju od storilca, ki je v preizkusni dobi storil hujši prekršek ali ni izpolnil obveznosti in mu je bila odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicana. Okoliščina, da je po preklicu storilec znova opravljal vozniški izpit in na novo pridobil vozniško dovoljenje, ni odločilna pri uporabi določbe četrtega odstavka 202.d člena ZP-1, saj mora za obe vrsti storilcev veljati enak pogoj, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti, ker je le na ta način lahko zagotovljena enakost pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 in določil Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Pri določitvi zneska sodne takse je upoštevalo tarifno številko 8407 ZST-1 in v izreku navedeni znesek sodne takse (20,00 EUR) bo moral storilec plačati po prejemu tega sklepa in poziva za plačilo ter v roku, ki bo naveden v pozivu, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.