VSL Sklep I Cp 1438/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu popolnoma odvzame poslovna sposobnost ter pravica voliti in biti voljen.

2Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da že ves čas postopka trdi, da je sposoben skrbeti zase in svoje imetje. Njegovo stanje traja že nekaj časa, vse je enako že leta, zato je nenavadno, da se mu ravno sedaj jemlje poslovna sposobnost. Ni jasno, kaj je bil indikator za to, razen morda mnenja dr. A., a tudi ona v svojem mnenju omenja, da je nasprotni udeleženec vedenjsko urejen, brez znakov avto in heteroagresije ter ne kaže znakov grobih kognitivnih izpadov. V postopku ni bilo ugotovljeno, v čem je nasprotni udeleženec škodil sebi in drugim. Je zelo hud skopuh, po naravi takšen, da ne želi zmanjšati svojega imetja, za okolico pa povsem nenevaren. Izvedensko mnenje je v nasprotju z ugotovitvami lečeče zdravnice in dejanskim zdravstvenim stanjem nasprotnega udeleženca. Dokler je bil uspešen, sej vanj ni nihče vtikal, po ekonomskem krahu pa se enostavno ne more več pobrati, kar pa ne pomeni, da je sam sebi škodoželjen; za imetje skrbi, ga ne prodaja, zato ni videti razloga za odvzem poslovne sposobnosti. Odvzem volilne pravice ni na mestu, saj podlage v ZNP ni. Sodišče ni sledilo njegovemu predlogu, da postavi novega izvedenca, ko je izrazil pomisleke v strokovno ravnanje postavljenega. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca, ki tako ali drugače ni povezan s PB v ..., kjer se je udeleženec nekaj časa zdravil. Poleg tega je izvedenec mnenje podal, ne da bi sploh videl nasprotnega udeleženca, po pregledu pa je samo pritrdil prvotnemu mnenju. Ob prvem mnenju ni imel vseh podatkov, kasneje pa ni imel medicinske dokumentacije oziroma podatkov o preteklih zdravljenjih. Tudi drugo mnenje je zato ohlapno, ne temelji na realnih izvidih o psihičnem stanju nasprotnega udeleženca. Hospitaliziran je bil le enkrat, leta 2018. Izvedenec tudi ne pove, kam naj bi bil nasprotni udeleženec nameščen, če mu je poslovna sposobnost v celoti odvzeta. Zanj je potrebno poskrbeti, ne pa ga prepustiti v istem okolju, kjer se lahko ponovijo nekatera dejanja, ki ne bodo nikomur v čast, še najmanj pa predlagatelju. Sklep o tem ne reče ničesar, pa bi moral, zato je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Nasprotni udeleženec je tudi pristopil na narok, kjer je, sicer v svojem slogu, tvorno in aktivno sodeloval, s svojim pooblaščencem je normalno komuniciral, kar za nekoga, ki se mu jemlje poslovna sposobnost, ni običajno. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predmetni postopek se je začel na podlagi predloga Centra za socialno delo s 6. 6. 2018, zato se mora zaključiti po določbah ZNP (prvi odstavek 216. člena ZNP-1).

6Na podlagi 44. člena ZNP v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni ali duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

7Odločitev sodišča prve stopnje, da so pri nasprotnem udeležencu podani zdravstveni razlogi za popoln odvzem poslovne sposobnosti in za odvzem pravice voliti in biti voljen, je pravilna in prepričljivo obrazložena. Prvostopenjsko sodišče je natančno raziskalo dejansko stanje in jasno obrazložilo okoliščine, ki narekujejo sprejeto odločitev. Pri odločitvi se je oprlo predvsem na izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke, postavljenega v tem postopku, pa tudi izpovedbo nasprotnega udeleženca, ki je bil pred sodiščem prve stopnje zaslišan.

8Višje sodišče zavrača pritožbeno vztrajanje, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti drugega izvedenca, takega, ki ni povezan s PU ..., kjer se je nasprotni udeleženec nekaj časa zdravil. Razlog, da je izvedenec zaposlen v bolnišnici, kjer je bil nasprotni udeleženec nekaj časa pacient, sam po sebi ne zadošča za sklep, da izvedenec (ki ni bil lečeči zdravnik) ni nepristranski. Če je nasprotni udeleženec menil drugače, bi moral pravočasno predlagati njegovo izločitev (drugi odstavek 247. člena ZPP), pa tega ni storil.

9Drži, da je izvedenec prvotno mnenje izdelal ne da bi pregledal nasprotnega udeleženca, a je ob tem podal prepričljive razloge, zakaj (izmikanje nasprotnega udeleženca), kasneje pa je njegov pregled opravil in svoje mnenje v tem smislu tudi dopolnil.¹ Nasprotni udeleženec je v zvezi s podanim mnenjem in njegovo dopolnitvijo podal pripombe, na katere je sodišče prve stopnje prepričljivo odgovorilo. Pritožbeno ponavljanje že podanih pripomb, ne omaje verodostojnosti izdela dokazne ocene.

10Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so pri nasprotnem udeležencu prisotne blodnjave motnje, ugotovljena je kognitivna okvara, spominske funkcije so hudo prizadete, logično in abstraktno mišljenje je praktično ukinjeno. Izvedenec je pojasnil, da ima blodnjava motnja svoje ozadje v resni okvari možganskega tkiva, ki je pri nasprotnem udeležencu že tako sistematizirana, rigidna in prisotna, da je tudi z zdravljenjem ni mogoče bistveno izboljšati, psihiatrija pa je danes še ne zna pozdraviti. Nasprotni udeleženec je psihoorgansko spremenjen; vzrok za blodnjavo motnjo ni znan, a njegovo nezdravo življenje skozi leta jo je le poglabljalo. Blodnjavost pri nasprotnem udeležencu je sistematizirana, v sistem vključuje vse več posameznikov ali skupin iz okolice, ob katerih se počuti ogrožanega in preganjanega.

11Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje pritrjuje zaključku, da nasprotni udeleženec zaradi psihoorganske spremenjenosti, razvite organske blodnjave motnje, ugotovljene kognitivne okvare, hudo prizadete funkcije, praktično ukinjenega logičnega in abstraktnega mišljenja ter prav tako sposobnosti presoje in načrtovanja ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi, zato je popoln odvzem poslovne sposobnosti na mestu. Kaj je bil razlog, ki je privedel do uvedbe tega postopka, je ob tem povsem pravno neodločilno.

12Pritožbeno sodišče na tem mestu pripominja, da pritožba na več mestih očitno ne ločuje med postopkom odvzema poslovne sposobnosti po ZNP in pridržanjem v psihiatrični bolnici brez soglasja po ZDZdr. ZNP ob odvzemu poslovne sposobnosti ne predvideva namestitve nasprotnega udeleženca izven okolja, kjer je doslej bival oziroma živel, temveč pomeni le, da oseba od pravnomočnosti dalje ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Glede na to, da odvzema poslovne sposobnosti ZNP-1 ne pozna več, bo učinek pravnomočne odločbe v tem postopku tak, da je nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo (prvi odstavek 295. člena DZ). In skrbnik je tisti, ki bo odslej skrbel za nasprotnega udeleženca, njegove pravice in koristi, ter bo zanj, če se bo pokazala potreba, tudi poiskal rešitev za bivanje izven okolja, v katerem živi sedaj.

13Podlaga za odvzem pravice voliti in biti voljen je v tretjem odstavku 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor, kar je kot podlago pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.

14Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

¹ Glej izvedensko mnenje – list. št. 29 v spisu.