295. člen DZ

Upoštevajoč, da teče postopek pod opr. št. N 115/2022, je bilo sodišče zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka, izhaja tudi iz sodne prakse.

Ker se je na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani sodišče seznanilo z uvedenim postopkom zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo, je bilo zavezano k odreditvi prekinitve postopka.

Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da se skrbnika v prvi vrsti skuša najti znotraj socialne mreže varovanca in da se pri tem upošteva želje varovanca (242. in 243. člen DZ). Vendar je lahko za skrbnika imenovana le oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika (240. člen DZ), za skrbnika pa ni mogoče imenovati osebe, od katere glede na njene osebne lastnosti ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti (6. alineja prvega ostavka 241. člena DZ). Sodišče druge stopnje tudi soglaša s prvostopenjskimi zaključki, da so vprašljiva pripravljenost sodelovati s CSD, zanikanje potrebe po psihiatričnem zdravljenju nasprotnega udeleženca, ki tovrstno zdravljenje vsekakor nujno potrebuje, in nesposobnost učinkovitega zastopanja nasprotnega udeleženca v (sodnih) postopkih razlogi, ovira za imenovanje A. A. za skrbnico.

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona (80. člen ZPP). Sodišče mora odrediti prekinitev postopka, če se je (med drugim) začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki (prvi odstavek 206. člena ZPP). Postopku odvzema poslovne sposobnosti v smislu zgoraj navedenega člena v sedaj veljavnem ZNP-1 in DZ ustreza postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (primerjaj 295. člen DZ).

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) je bil institut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z institutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (295. člen DZ). Glede na to, da je namen obeh institutov isti, se tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekine postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP S pravilno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih načel pravdnega postopka, odločitev ni nasprotna načelu ekonomičnosti postopka in tožniku ne krši pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po naravi stvari v primeru prekinitve postopka zaradi obstoja v zakonu predvidenega razloga za prekinitev postopka na strani stranke ne more pomeniti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj razlog za zastoj ni na strani sodišča in ni neupravičen.

Ker je bil zoper tožnico začet postopek zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo in še ni bil zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi pravdnega postopka pravilna (3. točka prvega odstavka 206. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje pritrjuje toženkinim izvajanjem v odgovoru na pritožbo, da je bil z uveljavitvijo DZ (slednji se je začel uporabljati 15.04.2019) inštitut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z inštitutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kot izhaja iz prehodne določbe 295. člena DZ. Glede na to, da je namen obeh inštitutov isti, je mogoče tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekiniti postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP. Pri tem ne igra nikakršne vloge okoliščina, ali je v postopku stranka zastopana po odvetniku ali ne, kot si napačno razlaga tožnik v pritožbi. Kaj takega ne izhaja niti iz zakonskega besedila niti iz namena navedene določbe. Tudi sodna praksa stoji na stališču, da je mogoče prekiniti pravdni postopek, čim je podan zakonsko določen razlog za prekinitev, to je začetek postopka zaradi postavitve stranke pod skrbništvo, zlasti če je za pričakovati, da oseba po pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo ne bo več smela samostojno opravljati procesnih dejanj.

Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 67. člena določa, da v kolikor sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam to zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega. V skladu z 254. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko center za socialno delo, če ugotovi, da skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, ne opravlja svoje funkcije oziroma jo opravlja malomarno ter zlorabi svoje pravice, s čemer ogroža varovančevo korist, in če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga, da sodišče razreši dosedanjega skrbnika in imenuje novega skrbnika.

Po 3. točki 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po drugem odstavku 295. člena DZ se določba nanaša na primere, ko se z odločbo o skrbništvu izreče, da ne more sama opravljati nobenih pravnih poslov, da ne more sama opravljati določenih poslov ali da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika. Prekinitev se torej odredi le v primerih, ko je pričakovati, da bo zastopanje v tej pravdi naloga skrbnika in da oseba po pravnomočnosti odločbe o skrbništvu ne bo več smela samostojno opravljati pravdnih dejanj.

Ker inštitut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo po določbah DZ nadomešča postopek odvzema poslovne sposobnosti, ki se je vodil na podlagi prej veljavnega ZNP, je sodišče prve stopnje za odmero stroškov začasnega skrbnika pravilno uporabilo tarifno številko 24 OT, ki določa nagrado v postopku za odvzem poslovne sposobnosti.

Torej je v postopku imenovanja skrbnika osebi, postavljeni pod skrbništvom in taka oseba je nasprotni udeleženec, stvarna pristojnost z DZ prenesena na sodišče, ta postopek pa je bil začet v času veljavnosti DZ, zato je za imenovanje skrbnika nasprotnemu udeležencu pristojno sodišče.

Glede na to, da se v skladu z določbo prvega odstavka 295. člena DZ šteje, da je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, in glede na to, da sme po uveljavitvi DZ le sodišče odraslo osebo postaviti pod skrbništvo in ji imenovati skrbnika (prvi odstavek 262. člena DZ), je po prvem odstavku 254. člena DZ sodišče tudi edino pristojno odločati o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega skrbnika za odraslo osebo na predlog centra za socialno delo, po drugem odstavku istega člena pa sodišče tudi razreši skrbnika, če sam tako zahteva.

Sodišče odredi prekinitev postopka, če se je zoper stranko začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti. Na podlagi določila 44. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki je prenehal veljati 15. 4. 2019, ko sta stopila v veljavo DZ in ZNP-1, je sodišče poslovno sposobnost odvzelo osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki je vplival na psihofizično stanje, niso bile sposobne skrbeti zase za svoje pravice in koristi. V DZ in ZNP-1 instituta odvzem poslovne sposobnosti ni. Iz 295. člena prehodnih določb DZ pa sledi, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov, za osebe, ki jim je bila delno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, pa se šteje, da imajo položaj otroka, ki je že dopolnil petnajst let, če pristojni organ ni odločil drugače. Z uveljavitvijo DZ in ZNP-1 v aprilu 2019 postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti. O postavitvi pod skrbništvo in o i

Na podlagi 295. člena DZ se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z ZNP, postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more opravljati nobenih pravnih poslov. Sodišče prve stopnje je predlagateljev predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je bil vložen leta 2014, pravilno obravnavalo kot predlog za prenehanje skrbništva. Iz izreka sklepa je jasno razvidno, da predlagateljevemu predlogu ni ugodilo in da je odločilo, kakšne so pravice in obveznosti (sedaj drugega) skrbnika predlagatelja. Skrbnikove pravice in obveznosti na področju vzpostavitve socialne mreže predlagatelja so dovolj jasno in določno opredeljene. Vsaka omejitev pravne sposobnosti mora biti prilagojena okoliščinam posameznika in sorazmerna z njegovimi potrebami. Novega, vsebinsko spremenjenega instituta skrbništva za odrasle ni mogoče enostavno primerjati z odvzemom poslovne sposobnosti. Sedaj moramo izhajati iz tega, da imamo pred seboj osebo, ki ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče mora v skladu z načelom sorazmernosti izhajati iz tega, da se sprejmejo ukrepi, ki so potrebni za dosego želenega cilja ter ki bodo posegali v prav

V teku je postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Glede na dejstvo, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru teče postopek pod opr. št. N 121/2019, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.

Ob dejstvu, da je v obravnavanem primeru v teku postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo oziroma za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti, je podan dejanski stan določen v tretji točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito postopek prekinilo.

Ker je v teku nepravdni postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo, je v obravnavanem sodno socialnem sporu podano procesno stanje iz 3. točke 1. odstavka 206. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek zakonito prekinilo.

Upoštevajoč dejstvo, da pred drugim sodiščem teče postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki, je sodišče skladno z zakonskimi določili moralo prekiniti postopek. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.

Ker predmetni postopek teče v korist varovanca – nasprotnega udeleženca in ščiti njegove pravice, višje sodišče sodi, da je treba v postopkih, ki do 15. 4. 2019 po ZNP niso bili zaključeni in jih je treba dokončati po določbah ZNP, uporabiti materialno pravne določbe DZ o postavitvi pod skrbništvo. DZ namreč ne pozna več odvzema poslovne sposobnosti, temveč je ta institut nadomestil s postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo, pri čemer je tudi odločanje o postavitvi/imenovanje skrbnika s CSD prenesel na sodišče. Sodišče prve stopnje zato nima prav (in to pritožnica utemeljeno izpostavlja), da ni ono tisto, ki bo postavilo skrbnika in določilo njegove obveznosti v odnosu do varovanca (tj. nasprotnega udeleženca). V luči tega materialnopravnega izhodišča je odločitev sodišča prve stopnje o ne dopustitvi udeležbe ženi tudi napačna. Toda narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto terja, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so (formalne) stranke/udeleženci postopka, zato ZNP v 20. členu ureja prijavo udeležbe drugih oseb. Postopka se zato lahko udeležujejo tudi vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo a

V skladu z ustaljeno (civilno) sodno prakso je pravdna sposobnost vezana na poslovno sposobnost. Do izgube pravdne sposobnosti pride šele s pravnomočnim odvzemom poslovne sposobnosti, saj je sklep o odvzemu poslovne sposobnosti konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc). Odvzem poslovne sposobnosti torej začne učinkovati, ko postane sklep o odvzemu poslovne sposobnosti pravnomočen. Dejstvo, ali ima oseba, kateri je poslovna sposobnost odvzeta, postavljenega skrbnika, na učinkovanje odvzema poslovne sposobnosti nima vpliva. Sklep Okrajnega sodišča o delnem odvzemu poslovne sposobnosti je postal pravnomočen 17. 10. 2018, kar nadalje z drugimi besedami pomeni, da tožnik od tega dne dalje nima poslovne sposobnosti. Dopuščen predlog za dopustitev revizije se nanaša na vprašanje tožnikovega delnega odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopku pred splošnimi in specializiranimi sodišči. V skladu s pravno teorijo in (civilno) sodno prakso ima vsak procesno sposobnost, da samostojno vloži pravno sredstvo v sporu o procesni sposobnosti, torej v sporu, kjer se posamezniku zanika njegova procesna sposobnost. Slednje pa ne velja za obravnavani