VSRS Sklep X DoR 117/2019-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali se v postopku odločanja o vprašanju priznanja stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 in prvega ter drugega odstavka 43. člena ZUP pravilno razlagata tako, da se vsebinsko in meritorno presoja predložena mnenja izvedbenih prič o obstoju zatrjevanih obremenitev na zemljiščih stranskega udeleženca, ali pa se o tem lahko meritorno odloča le v glavnem postopku?

1Upravno sodišče Republike Slovenije je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35400-241/2017-27 z dne 24. 10. 2018, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 35402-39/2017-23 z dne 20. 12. 2018. S sklepom je prvostopenjski upravni organ v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča I U 43/2018 z dne 10. 4. 2018, zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za gradnjo tam navedene poslovno stanovanjske stavbe.

2Iz sodbe izhaja, da je Upravno sodišče pritrdilo upravnima organom, da tožnik s predloženimi mnenji (mnenje ZRMK z dne 9. 5. 2011, mnenje mag. B. P. z dne 29. 5. 2011 in arboristično oceno z dne 10. 7. 2018) ni izkazal niti pravnega interesa za sodelovanje v postopku iz drugega odstavka 64. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) niti posega v svoje pravne koristi v smislu 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navedlo je, da samo dejstvo, da je tožnik lastnik sosednjih zemljišč, ne izkazuje obstoja pravnega interesa za udeležbo v postopku. Tega ne izkazujeta niti mnenje ZRMK z dne 9. 5. 2011 in mnenje mag. B. P. z dne 29. 5. 2011, ker je stranka z interesom predložila novi mnenji, podpisani s strani istih oseb, iz katerih izhaja, da nameravani poseg ne bo imel nobenega vpliva na okolico, sosednje zemljišče ali na rdečelistno bukev, saj se njen koreninski sestav zaradi pet metrov visokega podpornega zidu ne more širiti proti območju posega. Poudarilo je še, da iz mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, kot je povzeto v spornem okoljevarstvenem soglasju, ne izhaja, da bi nameravani poseg lahko vplival na rdečelistno bukev kot naravno vrednoto in da so izpolnjeni pogoji za gradnjo po predpisih o varstvu naravnih vrednot, na katere se sklicuje tudi izdelovalec arboristične ocene.

3Tožnik je zoper sodbo Upravnega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj. Navaja več vprašanj in izpodbijani sodbi očita predvsem, da tako kot izpodbijana akta temelji na vsebinski presoji zatrjevanih vplivov, kar je predmet odločanja o glavni stvari (postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja) in na razlogih iz že izdanega okoljevarstvenega soglasja, konkretno na mnenju Zavoda Republike Slovenija za varstvo narave. Poudarja, da se s tako presojo, že v tej procesni fazi odločanja o pravici do udeležbe v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, dviguje dokazni standard in s tem v nasprotju z 11. členom Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje ter Aarhurško konvencijo otežuje dostop do sodišča v okoljskih zadevah.

4Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnika za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki presega okvir predmetne zadeve. Na to vprašanje Vrhovno sodišče še ni odgovorilo. Odgovor nanj pa je pomemben zaradi razlage 64. člena ZVO-1 in s tem tudi 43. člena ZUP, v zvezi z zagotavljanjem pravice do udeležbe v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in s tem enotne uporabe prava glede udeležbe v teh postopkih.