VSRS Sodba VIII Ips 310/2016

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se sklepa Inšpektorata RS za notranje zadeve št. 1008-445/2006/21 (1502-01) z dne 17. 6. 2014 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 1004-1266/2014/2 z dne 6. 8. 2014 odpravita in podredni tožbeni zahtevek, da se sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 1004-1266/2014/2 z dne 6. 8. 2014 spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke z dne 24. 6. 2014 ugodi in se sklep Inšpektorata RS za notranje zadeve št. 1008-445/2006/21 (1502-01) z dne 17. 6. 2014 razveljavi ter zadeva vrne organu prve stopnje v novo odločanje.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 63/2016 z dne 31. 8. 2016 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanj, ali je bil ukrep prepovedi opravljanja funkcije v skladu z načelom sorazmernosti in ali je glede obstoja omejitev iz prvega odstavka 100. člena ZJU podana izjema iz četrtega odstavka iste zakonske določbe ter ali je v tem primeru prepoved nezakonita.

4Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da določba 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS 56/2002 in naslednji) prepoveduje le opravljanje dejavnosti, ne pa tudi funkcije. Sam je pri A. (v nadaljevanju A.) opravljal zgolj funkcijo predsednika. Pa tudi sicer naj bi 100. člen ZJU v četrtem odstavku določal izjemo za dejavnosti in dela v športnih društvih, kamor sodi tudi A. Izrečeni ukrep prepovedi opravljanja funkcije naj bi bil tudi nesorazmeren, saj A. ni zavezanka tožene stranke, pač pa so to zgolj njene članice. Če bi tožnik moral opravljati inšpekcijski nadzor pri kateri od članic zveze, bi lahko predlagal svojo izločitev, kar je v preteklosti tudi že storil, s čimer naj bi bil dosežen isti učinek. Tožena stranka bi tožnika z letnim načrtom dela lahko že vnaprej izvzela iz inšpekcijskih nadzorov, ki se izvajajo pri članicah A., pri čemer naj bi bilo takih primerov le okoli pet na leto. Z izrečenim ukrepom naj bi bili kršeni tožnikova ustavna pravica do združevanja in ustavna pravica biti voljen. Zmoten naj bi bil zaključek, da gre za opravljanje funkcije v dejavnosti, na področju katere sicer opravlja inšpekcijski nadzor, saj ne gre za isto dejavnost, sodišče pa naj dejavnosti A. sploh ne bi ugotavljalo. Primerjava Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mestih in nazivih v IRSNZ in Statuta A. naj ne bi omogočala zaključka, da tožnik opravlja funkcijo v dejavnosti, na področju katere opravlja inšpekcijski nadzor.

5Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Dopuščena je bile le glede pravilne uporabe materialnega prava, zato bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožnik ne more uveljavljati.

6Revizija ni utemeljena.

7Tožnik je bil v relevantnem obdobju zaposlen kot inšpektor svetnik na Ministrstvu za notranje zadeve, v Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve (v nadaljevanju Inšpektorat). Opravljal je inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona o orožju (ZOro-1, Ur. l. RS št. 61/2000 in naslednji) in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, pri pravnih osebah in podjetnikih, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo s prometom orožja ali dejavnostjo strelišč. Tožnik je Inšpektorat obvestil o nastopu funkcije predsednika A.; predstojnik mu je s sklepom z dne 17. 6. 2014 izdal prepoved opravljanja te funkcije.

8V zvezi s prepovedjo oziroma omejitvijo opravljanja dejavnosti, ki velja za inšpektorje, je treba poleg ZJU upoštevati tudi Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS št. 43/2007 in naslednji) kot specialni predpis. ZJU v prvem odstavku 100. člena določa primere, v katerih uradnik ne sme opravljati drugih dejavnosti (prepoved opravljanja dejavnosti). Gre za relativno prepoved opravljanja dejavnosti, ki velja za vse uradnike. Opravljanje dejavnosti uradniku ni absolutno (samo po sebi) prepovedano, pač pa le v primerih, ko je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja; če bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje del; če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne; če je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa. V četrtem odstavku 100. člena ZJU je določeno, da dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo, ko gre za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.

9V petem odstavku 100. člena ZJU je urejena absolutna prepoved opravljanja pridobitnih dejavnosti, ki velja le za določene vrste uradnikov, ki jih zakon taksativno našteva, in sicer za uradnike na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine. Ti pridobitne dejavnosti sploh ne smejo opravljati, razen izjemoma, če gre za znanstveno, raziskovalno, pedagoško, umetniško in publicistično delo oziroma kulturno dejavnost. Absolutno prepoved opravljanja dejavnosti posebej za inšpektorje pa ureja 15. člen ZIN, ki določa, da inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo. Navedena določba je v razmerju do petega odstavka 100. člena ZJU specialna in strožja. Inšpektorjem izjemoma dovoljuje opravljanje dejavnosti oziroma delo za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora le, če gre za pedagoško ali znanstveno delo.

10Prepoved iz 15. člena ZIN je treba razlagati v skladu z njenim namenom, ki je v prvi vrsti zagotovitev nepristranskosti pri inšpekcijskem nadzoru. Inšpektor ima zaradi oblastne narave svojega dela položaj uradne osebe s posebnimi pooblastili (2. člen ZIN). Samostojno ugotavlja kršitve pravnih predpisov, nad katerimi opravlja inšpekcijski nadzor in v okviru pooblastil samostojno odreja ustrezne inšpekcijske ukrepe (4. in 19. člen ZIN). Naloge inšpekcijskega nadzora opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb (5. člen ZIN). Glede na tako opredeljen položaj in pooblastila inšpektorjev je treba določbo 15. člena ZIN razlagati strogo, in ob tem upoštevati tudi Kodeks ravnanja javnih uslužbencev.¹ Ta v 15. členu določa, da javni uslužbenec ne sme opravljati nezdružljive funkcije in nezdružljive pridobitne ali nepridobitne dejavnosti, ki niso združljive s pravilnim opravljanjem javnih nalog in s pravicami in obveznostmi javnega uslužbenca ali mu jih krnijo. Kadar ni jasno, ali je opravljanje javnih nalog z navedenima dejavnostima ali funkcijo nezdružljivo, se mora javni uslužbenec posvetovati s svojim predstojnikom.

11A. je pravna oseba, v katero se z namenom zagotavljanja skladnega razvoja in izvajanja strelskega športa in izvrševanja drugih skupnih interesov na področju strelstva, združujejo strelska društva in klubi, ki so registrirani kot pravne osebe zasebnega prava v Republiki Sloveniji (1. člen Statuta A.). Stališču, ki ga zagovarja tožnik, namreč da je prepoved opravljanja funkcije predsednika A. nepotrebna in nesorazmerna, ker se A. ne ukvarja z dejavnostjo, na področju katere se izvaja inšpekcijski nadzor, ni mogoče slediti. Naloge, ki jih opravlja zveza, med drugim skrb za problematiko strelišč in njeno urejanje, nabava orožja, streliva in drugih pripomočkov za opravljanje dejavnosti, v skladu s predpisi, za potrebe svojih članov in potrebe izvedbe tekmovanj (11. točka prvega odstavka in drugi odstavek 5. člena statuta) nedvomno sodijo na področje, na katerem tožnik opravlja inšpekcijski nadzor. Tožnik je pri zvezi opravljal funkcijo predsednika. Kot predsednik je predstavljal in vodil zvezo ter bil odgovoren za zakonitost njenega poslovanja.

12Prav tako ni mogoče slediti stališču, da opravljanja funkcije ni mogoče uvrščati pod dejavnost. Tožnik je aktivno vodil delovanje zveze (čeprav neodplačno), torej je deloval v organizaciji na področju športa. V smislu četrtega odstavka 100. člena ZJU se za "dejavnost" šteje tudi delo v športnih društvih in organizacijah, zato razlaga, da se prepoved opravljanja dejavnosti iz 15. člena ZIN ne nanaša na delo (funkcijo) v takem društvu ali organizaciji, ni sprejemljiva.

13Ker je bilo opravljanje predsednika A. tožniku prepovedano že na podlagi 15. člena ZIN, se ta ne more sklicevati na določbe ZJU, ki urejajo relativno prepoved. Izjeme za opravljanje dela v športnih društvih 15. člen ZIN ne določa. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ker je tožniku prepovedala opravljati dejavnost predsednika A., saj je to na podlagi 15. člena ZIN nezdružljivo z njegovim položajem inšpektorja. Glede na prepoved po samem zakonu je nadaljnje vprašanje o sorazmernosti ukrepa nepomembno.

14Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

¹ Ur. l. RS, št. 8/2001.