19. člen ZIN

Pristojni inšpektor z odvzemom vzorcev in na podlagi izvedene analize teh vzorcev ugotovi, na katerem zemljišču se uporabljajo prepovedana fitofarmacevtska sredstva, ki so prišla v vodni vir. Tožbeni ugovor, da inšpekcijski nadzor ni učinkovit način za zavarovanje vodnega vira na območju najožjega vodovarstvenega območja, ker pristojni inšpektorat ne more identificirati zemljišča, na katerem je uporaba prepovedanih pesticidov povzročila njihovo prisotnost v vodnem viru, zaradi česar kršitelju ne more izreči globe za prekršek, zato po presoji sodišča ne vzdrži kritične presoje.

Tožnik je kršil določbe 7. člen ZZZiv s tem, ko živalim ni zagotovil ustreznih bivalnih prostorov, higienskih razmer, doječim kobilam dostopa do vode, mladim konjem pa dnevnega izpusta, kot je bilo določeno v ureditveni odločbi z dne 29. 1. 2019. Zato je bil odvzem konj odrejen pravilno in v skladu z zakonskimi kriteriji, saj z drugimi ukrepi v dve leti trajajočem postopku ni bilo mogoče na drug (milejši) način zaščititi živali.

Inšpektor je izjavo osumljenca pridobil v okviru pooblastil oziroma pravic in dolžnosti gozdarske inšpekcije ter izključno za potrebe inšpekcijskega postopka, torej zoper sedanjega osumljenca ni de facto vodil kazenske preiskave, in ga pred zaslišanjem tudi ni bil dolžan poučiti o privilegiju zoper samoobtožbo.

Privilegij zoper samoobtožbo se na davčni postopek ne razteza. Pojasnilna in sodelovalna dolžnost davčnega zavezanca je v davčnem postopku upravičena.

V tako imenovanem zasebnem prostoru se je izvajala gostinska dejavnost, ker je bila pijača gostom pripravljena in postrežena; z zahtevo, da si jo gostje sami odnesejo v tako imenovani privatni prostor, je pravna oseba le poskušala zaobiti določbe ZOUTPI o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Ker je pravna oseba v tako imenovanem privatnem prostoru opravljala gostinsko dejavnost, kar pomeni, da gre za poslovni prostor, inšpektorja s tem, ko sta opazovala dogajanje v gostinskem lokalu in vstopila v obravnavani prostor, nista prekoračila pooblastil. Navodilo zakonitega zastopnika pravne osebe delavki - natakarici, da morajo gostje, ki želijo kaditi, pijačo sami odnesti v tako imenovani zasebni prostor, je samo po sebi protipravno, kar pomeni, da je natakarica storila prekršek po navodilih zakonitega zastopnika.

Iz prvega odstavka 32. člena ZIN se v skladu s prvim odstavkom 3. člena v postopkih gradbene inšpekcije uporablja le glede tistih vprašanj, ki niso urejena z ZGO-1. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi. Navedena določba inšpektorju nalaga ukrepanje brez obvestil ali sklepov o razširitvi, na katera se tožnika, kot podlago za začetek postopka, sklicujeta. V 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnika ne moreta sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drugačen ukrep, opozorilo in dan rok za odpravo pomanjkljivosti (drugi in tretji odstavek 33. člena ZIN). Ukrepe gradbene inšpekcije določa ZGO-1 in ta v primeru uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja določa ukrep iz 150. člena ZGO-1. Opozorilo iz drugega odstavka 33. člena ZGO-1 je oblika inšpekcijskeg

Tožnik ugotovljenemu dejanskemu stanju ne oporeka, z izjemo ugovora, da ne gre za erozijo, ampak želi z inovativnostjo izboljšati trajno rodovitnost kmetijskih zemljišč, česar ne podkrepi z nobenim dokazom. Po vpogledu v upravni spis sodišče ugotavlja, da tožnik tega ni navajal in ni dokazoval v upravnem postopku. Glede na opisano ugotovljeno dejansko stanje, ki z izjemo navedenega ugovora, ni sporno, pa je bil po presoji sodišča predpis pravilno uporabljen.

Inšpektor je imel pravico vstopiti na zemljišče oziroma parcele tožnika, da bi vstopil oziroma pregledal tožnikove stanovanjske prostore, pa tožnik niti ne zatrjuje. Obveznost sosede A.A. izročiti sporna kovčka inšpektorju, kar je nesporno tudi storila, izhaja iz določbe drugega odstavka 19. člena ZIN.

Iz predloženih upravnih spisov nedvoumno izhaja, da je tožena stranka opravila določena procesna dejanja, naslovljena na zavezanca, torej je bil inšpekcijski postopek uveden. To posledično pomeni, da je napačno stališče drugostopenjskega organa, da o tožnikovi zahtevi za udeležbo v postopku ni bilo mogoče odločati že zato, ker se postopek sploh ni začel.

S sklepom o plačilu denarne kazni, izdanim na podlagi 298. člena ZUP, praviloma ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. O njihovih pravicah je odločeno z odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.

Tožeča stranka nima prav, ko navaja, da zadevna parcela ni gozd, ker jo uporablja v kmetijske namene. Parcela je namreč kot gozd opredeljena v gozdnogospodarskem načrtu Gozdnogospodarske enote B., tožeča stranka pa je s tem, ko je del gozda na navedeni parceli ogradila in ga uporabljala za pašo, kršila ZG.

1. Vpliv iz prvega odstavka 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradi osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema. 2. Smisel inkriminacije iz prvega odstavka 269.a člena KZ je v preprečevanju koruptivnih ravnanj, še preden je uradno dejanje opravljeno oziroma bi moralo biti opravljeno in ne šele tedaj, ko so ta ravnanja dosegla hotene učinke.

Drugi odstavek 19. člena ZIN ni zadostna pravna podlaga za pridobitev osebnih podatkov, saj zajema le pridobitev "morebitnih dokazov oziroma drugih podatkov". Pridobitev osebnih podatkov je izrecno določena v 6. alineji prvega odstavka 19. člena ZIN, po kateri lahko inšpektor pridobi osebne podatke le od fizične ali pravne osebe, ki se nanašajo nanjo kot zavezanca, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, in to le iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov.