VSRS Sodba IV Ips 12/2019

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba tako spremeni, da se storilcu očitani prekršek pravno opredeli po enajstem odstavku 56. člena Zakona o voznikih in se storilcu prekrška izreče globa v višini 1.000,00 EUR.

A.

1Okrajno sodišče v Postojni je s sodbo PR 250/2018 z dne 21. 8. 2018 storilca prekrška A. D. spoznalo za odgovornega prekrška po desetem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1). Izreklo mu je globo v znesku 1.000,00 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo vrhovna državna tožilka Irena Kuzma, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve 4. točke prvega odstavka 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). V obrazložitvi zahteve trdi, da je sodišče v obravnavanem primeru uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo uporabiti. Storilec je storil prekršek v času, ko se mu je izvrševala sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, zato bi moral biti obravnavan zaradi prekrška po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1 in ne po desetem odstavku 56. člena tega zakona. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi morala biti storilcu izrečena le globa v višini 1.000,00 EUR, ne pa tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 dvakrat skušalo vročiti storilcu prekrška. V obeh primerih se je priporočena pošiljka vrnila z oznako „ni dvignil“.

B.

4V obravnavanem primeru je okrajno sodišče storilca spoznalo za odgovornega prekrška po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ker je dne 17. 8. 2018 vozil tovorno vozilo v času prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, saj mu je bila z odločbo Okrajnega sodišča v Celju izrečena prepoved uporabe vozniškega dovoljena za čas od 25. 12. 2017 do 25. 12. 2018.

5V skladu z določbo 22. člena ZP-1 sodišče vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta. Vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, se namreč izrekajo kazenske točke v cestnem prometu enako kot imetnikom vozniških dovoljenj, izdanih v Sloveniji. Ko imetnik tujega vozniškega dovoljenja zbere zadostno število kazenskih točk za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mu te sankcije ni dopustno izreči, saj Republika Slovenije ne more razglasiti neveljavnosti dokumenta, ki ga je izdal tuj državni organ. ZP-1 zato določa drugačno posledico zbranih kazenskih točk, kot velja za voznike, z vozniškim dovoljenjem, izdanim v Republiki Slovenije – sodišče imetniku tujega vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tega vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije.

6Po določbi desetega odstavka 56. člena ZVoz-1 se z globo 1.000,00 EUR in 18 kazenskimi točkami za prekršek kaznuje voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. V enajstem odstavku tega člena pa je določeno, da se z globo 1.000,00 EUR kaznuje voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko ne sme ponovno pridobiti vozniškega dovoljenja ali voznik, ki vozi v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

7Iz jezikovne razlage navedenih zakonskih določb je razvidno, da je zakonodajalec predpisal različno sankcijo za voznika, ki vozi vozilo, kljub temu, da se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila in voznika, ki vozi v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Slednjemu se namreč lahko izreče le globa v znesku 1.000,00 EUR, ne pa tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

8V obravnavanem primeru je bilo, glede na ugotovljeno dejansko stanje (šlo je za tujega voznika, ki je tovorno vozilo vozil v času prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije), napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišče je ravnanje storilca opredelilo kot prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ter storilcu poleg sankcije 1.000,00 EUR izreklo še stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu, namesto da bi prekršek pravno opredelilo po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1 ter storilcu izreklo le globo 1.000,00 EUR, ne pa tudi stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Kot že rečeno iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da storilcu ni bila izrečena prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije, temveč je prekršek storil v času izvrševanja sankcije prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

9Sodišče je torej napačno uporabilo materialno pravo (prekršek je opredelilo po desetem namesto po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1) in storilcu nezakonito izreklo stransko sankcijo, zaradi česar je podana kršitev po 4. točki 156. člena ZP-1.

C.

10Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP, v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je spremenilo pravno opredelitev prekrška in odločbo o kazenski sankciji. Ugotovilo je, da je storilec odgovoren storitve prekrška po 11. točki 56. člena ZVoz-1, zato mu je na podlagi iste zakonske določbe izreklo globo v znesku 1.000,00 EUR.