UPRS Sodba I U 2617/2017-17

I. Tožbi se ugodi. Odločbe Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4250-6-00057/2016 14-140-09 z dne 24. 3. 2016, DT 4250-6-00061/2016 14-140-09 z dne 16. 5. 2016 in DT 4250-6-00072/2016 14-140-09 z dne 15. 6. 2016 se odpravijo in zadeve vrnejo istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Finančna uprava Republike Slovenije je tožniku z izpodbijanimi odločbami odmerila in naložila v plačilo prispevke za socialno varnost za mesece januar, februar in april 2016 (s pripadajočimi obrestmi), ki bi jih moral obračunati in plačati skladno s 4. in 6. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV), 1. alineo prvega odstavka 152. člena in 3. alinee prvega odstavka 153. člena ZPIZ-2, prvim odstavkom 11. člena in 2. točko prvega odstavka 12. člena ZSDP-1 ter 352. členom ZDavP-2.

2Ministrstvo za finance je z odločbama št. DT 499-22-153/2016-2 z dne 16. 10. 2017 in DT-499-22-296/2016-3 z dne 17. 10. 2017 pritožbe tožnika kot neutemeljene zavrnilo in pritrdilo izpodbijani odločitvi. V zvezi s pritožbenimi očitki, da so odloče nerazumljive, ker ni jasno kaj je podlaga za obračun obveznosti, pojasnjuje, da je davčni organ v skladu z določbami ZDavP-2 pristojen le za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov in se zato ne more spuščati v zavarovalna razmerja ali zavarovalne podlage, ki jih določa pristojni zavod, pač pa je pri kontroli vezan na podatke, ki mu jih po uradni dolžnosti pošlje ZZZS. Po podatkih davčnega registra (izpis RDZ, ki se nahaja v spisu), ki temelji na podatkih zavoda, je bil tožnik v obravnavanem obdobju zavarovan z zavarovalno podlago 040 - družbeniki, ki so poslovodne osebe.

3Lastniki zasebnih družb in zavodov, ki niso zavarovani iz drugega naslova, so kot zavarovanci opredeljeni v drugem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), 6. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), 7. točki 8. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ( v nadaljevanju ZSDP) ter 6. alinei 54. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). V skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 traja zavarovanje od dneva vpisa v poslovni register ali drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. V prvem odstavku 6. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja pa je prav tako določeno, da lastnost zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju pridobi oseba z dnem, ko so pri njej izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje po Zakonu in Pravilih, in jo izgubi z dnem, ko za takšno prijavo ne izpolnjuje pogojev.

4Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. V obsežni tožbi vztraja, da je v zadevi dejansko stanje v zvezi s statusom tožnika ugotovljeno napačno, posledično pa je zmotno ugotovljena tudi zavarovalna podlaga. Nepravilnost izpodbijanih odločb po navedbah tožbe dokazuje (na poziv sodišča) predložena pravnomočna sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani X Ps 1909/2014 z dne 21. 9. 2016, s katero je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 7. 2. 2014 dalje in po kateri se mu od tega dne prizna invalidska pokojnina. Glede na navedeno tožnik smiselno predlaga, da sodišče izpodbijane odločbe odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo odškodnine in povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe. V zvezi s predloženo sodbo Delovnega in socialnega sodišča je po pojasnilu tožene stranke FURS opravil poizvedbo pri ZPIZ in prejel odgovor, da so bili prispevki, kljub priznanju pokojnine z dnem 7. 2. 2014, utemeljeno obračunani vse do 23. 6. 2016, saj tožnik ni želel urediti izbrisa statusa družbenika-poslovodje iz registra in s tem odpraviti „dvojnega“ statusa. ZPIZ naj bi ga po uradni dolžnosti lahko odjavil šele z začetkom stečajnega postopka in posledičnega izbrisa pooblastila tožnika za zastopanje družbe.

6Tožba je utemeljena.

7Ugotovitev, da je bil tožnik po podatkih davčnega registra v obravnavanem obdobju zavarovan z zavarovalno podlagi 040 – družbeniki, ki so poslovodne osebe, je skladna s podatki spisa in obenem nesporna. Sporna tudi ni ugotovitev, da je bil tožnik družbenik in poslovodna oseba družbe A. d.o.o. Sporni so podatki davčnega registra oziroma upoštevnost sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero tožnik dokazuje njihovo nepravilnost.

8Sodba Delovnega in socialega sodišča v Ljubljani je bila izdana dne 21. 9. 2016 in torej po izdaji izpodbijanih odločb in pred izdajo odločb o zavrnitvi pritožbe. Čeprav iz odločb o pritožbi in predloženih upravnih spisov to ni razvidno, iz pojasnila tožene stranke v upravnem sporu sledi, da je tožnik s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani seznanil finančni urad, ki je v tej zvezi opravil poizvedbo pri ZPIZ. Da bi bil tožnik s poizvedbo in odgovorom zavoda seznanjen, kot že rečeno iz podatkov spisa ne sledi, tožena stranka, ki je s sodbo, poizvedbami in odgovorom ZPIZ-a bila (oziroma bi morala biti) seznanjena, pa se v svojih odločbah v dejanskem in pravnem pogledu ne izreče o vplivu navedene sodbe na v pritožbenem postopku sporno zavarovalno podlago, ki jo izkazuje davčni register.

9Ker po navedenem v postopku izdaje izpodbijanih aktov niso bila upoštevana pravila postopka, je sodišče izpodbijane odločbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadeve vrnilo organu prve stopnje, da v ponovnem postopku tožnika seznani in mu omogoči izjavo o rezultatih poizvedb pri ZPIZ in zavzame obrazloženo stališče o upoštevnosti obravnavane sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

10Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in prvem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, po katerem se tožniku, ki ga v postopku ni zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, priznajo stroški v višini 15,00 EUR.

11Sodišče v zadevi odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.