VSL sklep Cst 330/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.330.2019Področje: stečajno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1) zavrglo zahtevo za izločitev sodnika in sodniškega pomočnika ter (2) zavrglo zahtevo za zamenjavo stečajnega upravitelja.
2Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil R. T. in (smiselno) predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje drugemu sodniku.
3Pritožba ni utemeljena.
4Pritožnik zatrjuje, da ni le bivši direktor stečajnega dolžnika, temveč je tudi upnik. Navedeno naj bi izhajalo iz pritožbe, ki jo je pritožnik vložil proti sklepu o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom L. d.o.o. (p. d. 35). Meni, da je zato izpodbijani sklep, v katerem je sodišče prve stopnje zapisalo, da lahko izločitev sodnika (in sodniškega pomočnika) zahteva le upnik, napačen.
5Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na prvi odstavek 72. člena ZPP in prvi odstavek 75. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, na podlagi katerih lahko izločitev sodnika in strokovnega sodelavca zahtevajo (tudi) stranke.
6Višje sodišče ugotavlja, da listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik. Višje sodišče zato soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožnik ni stranka glavnega stečajnega postopka, ki se je začel z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka (5. 2. 2019, r. št. 32) in zato ni upravičen opravljati procesnih dejanj (56. člen ZFPPIPP).
7Pritožnik ponovno navaja razloge, s katerimi utemeljuje svojo zahtevo za razrešitev stečajnega upravitelja. Ker takšno zahtevo lahko vloži (poleg upniškega odbora) le upnik (prvi odstavek 119. člena ZFPPIPP), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je to pritožnikovo zahtevo zavrglo.
8Glede na to, da 356. člen ZPP določa, da (le) v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, lahko odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom, višje sodišče o pritožnikovem predlogu za dodelitev zadeve drugemu sodniku ni odločalo.
9V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP je višje sodišče odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Ugotovilo je, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 6. 9. 2019Nazaj na vrh ↑