VSRS sklep III Ips 104/2013

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se glede odločitve o zahtevku zoper drugo toženko (II., IV. in V. točka izreka sodbe sodišča druge stopnje) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za presojo revizije (glede odločitve o zahtevku zoper drugo toženko), drugi toženki naložilo plačilo 130.692,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu (za 19.532,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zoper drugo toženko zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo delno spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zoper drugo toženko v celoti zavrnilo.

3Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 55/2013-9 z dne 13. 9. 2013 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravočasnost obvestila o napakah po določbi prvega odstavka 645. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika) odvisna od ravnanja tožeče stranke (naročnika) v predhodnih primerih glede drugih napak pri istih gradbi.

4Na podlagi navedenega sklepa tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje.

5Revizija je bila vročena obema toženkama. Prva toženka nanjo ni odgovorila, druga toženka pa v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6Revizija je utemeljena.

7Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

- Tožeča stranka kot naročnik je leta 1997 s pravnim prednikom druge toženke kot projektantom sklenila projektantsko pogodbo za izdelavo tehnične dokumentacije za čistilno napravo. Leta 2000 je s pravnim prednikom prve toženke kot izvajalcem sklenila pogodbo za izdelavo čistilne naprave.

- Na objektu so se v drugi polovici leta 2002 pojavile napake, ki zadevajo solidnost gradnje: ­ razpoke na stenah bazena čistilne naprave, ki predstavljajo porušenost vodotesnosti bazena čistilne naprave ter zamakanje agresivne tekočine v konstrukcijo. Napake izvirajo iz projektne dokumentacije, saj pri statičnem izračunu niso bile upoštevane temperaturne obtežbe in temperaturna nihanja.

- Tožeča stranka je napake nemudoma grajala izvajalcu (prvi toženki). Na podlagi mnenja družbe G., d. o. o. z dne 17. 9. 2003 in poročila Z. o statični analizi z dne 21. 10. 2003 je tožeča stranka izvedela za obsežnost napak ter da napake izvirajo iz projektne dokumentacije. Projektanta (drugo toženko) je o napakah obvestila januarja 2004.

8Med tožečo stranko in drugo toženko ostaja sporno, ali je tožeča stranka drugi toženki napake grajala pravočasno.

9Sodišče prve stopnje je presodilo, da je notifikacija napak drugi toženki pravočasna. 6-mesečni rok iz 645. člena ZOR je štelo od dne, ko je tožeča stranka izvedela za obsežnost napak ter za to, da napake izvirajo iz projektne dokumentacije.

10Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka pred tem v primeru dveh drugih napak na objektu o napakah nemudoma obvestila tako prvo kot tudi drugo toženko. Postavilo se je na stališče, da bi zato morala tudi v primeru obravnavanih napak nemudoma obvestiti obe toženki. Ker je to storila že dvakrat pred spornim dogodkom, se je po presoji pritožbenega sodišča zavedala, da je vzrok napak lahko tudi v sferi druge toženke kot projektanta. Druge toženke o napakah ni nemudoma obvestila, zato naj bi zamudila 6-mesečni rok iz 645. člena ZOR.

11Za napake, ki zadevajo solidnost gradnje, na podlagi 644. člena ZOR odgovarjata tako izvajalec (če napaka izvira iz izdelave gradbe oziroma iz pomanjkljivosti zemljišča) kot tudi projektant (če napaka gradbe izvira iz napake v načrtu). Naročnik ali drug pridobitelj je dolžan obvestiti o napakah izvajalca in projektanta v šestih mesecih od dneva, ko je napako ugotovil, sicer izgubi pravico sklicevati se nanjo. Pravica naročnika ali drugega pridobitelja nasproti izvajalcu oziroma projektantu iz njune odgovornosti za napake preneha v enem letu od dneva, ko je o napaki obvestil projektanta oziroma izvajalca (645. člen ZOR).

12Rok za uveljavitev pravic torej teče od dne, ko je naročnik izvedel za napako. Vendar pa ni dovolj, da je naročnik vedel, da napaka obstaja, temveč je potrebno tudi, da ve, da napaka zadeva solidnost gradnje, ter od kod izvira.(1) Rok za uveljavitev pravic iz naslova odgovornosti za napake, ki zadevajo solidnost gradnje, je namreč daljši kot za ostale (očitne oziroma skrite) napake (glej 614. člen ZOR in 615. člen ZOR v zvezi z 641. členom ZOR). Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je naročnik izvedel, da napake zadevajo solidnost gradnje šele po tem, ko je pridobil mnenje družbe G., d. o. o. z dne 17. 9. 2003 in poročilo Z. o statični analizi z dne 21. 10. 2003. Takrat je tudi izvedel, da napake izvirajo iz projektne dokumentacije in da ne gre za napake pri izvedbi gradbe.

13Predmet projektantove obveznosti je izdelava projektne dokumentacije in ne izvedba gradnje. Le končni produkt se odrazi v zgrajenem objektu. Napake, ki izvirajo iz projektne dokumentacije, se tako za naročnika lahko pokažejo šele kot napake objekta. Naročnik, ki ni strokovnjak, ob pojavi napake ponavadi ne ve, ali gre za napako, ki je nastala pri izvedbi gradbe (in za katero odgovarja izvajalec), ali pa gre za napako, ki izvira iz projektne dokumentacije (in za katero odgovarja tudi projektant).

14Od naročnika ni mogoče zahtevati, da takoj, ko ugotovi, da ima gradba napako, slednjo graja tako izvajalcu kot projektantu. Dokler ne ve, da napaka zadeva solidnost gradnje ter da napaka izvira iz projektne dokumentacije, mu te dolžnosti ni mogoče naložiti. V nasprotnem primeru bi namreč pomenilo, da mora naročnik v naprej („na zalogo“) grajati napake skladno s 645. členom ZOR, če bi se naknadno slučajno izkazalo, da te zadevajo solidnost gradnje ter da zanje odgovarja projektant.

15Sodišče druge stopnje se je na načelni ravni s tem stališčem strinjalo, nato pa je na podlagi ugotovitve, da je ob pojavu dveh drugih napak tožeča stranka nemudoma obvestila tako izvajalca kot tudi projektanta, zaključilo, da bi morala ravnati enako tudi ob pojavu obravnavanih napak. Po stališču pritožbenega sodišča naj bi se zato zavedala, da obstaja možnost, da je vzrok napak lahko tudi v sferi projektanta. Navedene okoliščine odločitve o pravočasnosti grajanja napak ne morejo spremeniti. Ne glede na to, da je naročnik v dveh drugih primerih o napakah obvestil projektanta nemudoma, ko je izvedel za njihov obstoj, četudi ni vedel, ali te izvirajo iz projektne dokumentacije, to ne pomeni, da bi tako moral ravnati tudi v tem primeru. Dolžnosti grajati napake v naprej, ne da bi vedel za njihovo obsežnost ter za to, kdo zanje dogovarja, mu kljub temu ni mogoče naprtiti.

16Odgovor na dopuščeno vprašanje je v konkretnem primeru tako negativen. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo prvega odstavka 645. člena ZOR. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje delno razveljavilo ter zadevo vrnilo drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje, saj pritožbeno sodišče zaradi zmotne presoje glede pravočasnosti grajanja napak s strani tožeče stranke ni odgovorilo na preostale pritožbene navedbe druge toženke. Iz istega razloga je zavrnilo tudi pritožbo tožeče stranke zoper zavrnilni del zahtevka, ki se nanaša na drugo toženko (IV. točka izreka drugostopenjske sodbe v zvezi s III. točko izreka prvostopenjske sodbe). Do njenih pritožbenih trditev, ki se nanašajo na višino zahtevka zoper drugo toženko, se vsebinsko ni opredelilo, zato kljub zmotni uporabi materialnega prava Vrhovno sodišče drugostopenjske sodbe ne more spremeniti in samo meritorno odločiti o zadevi.

17V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče druge stopnje odgovoriti še na ostale pritožbene navedbe druge toženke (glede bistvenih kršitev določb ZPP zaradi zavrnitve dokaznih predlogov druge toženke, glede izvedbe del po podizvajalcu ter glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) ter na pritožbene navedbe tožeče stranke v zvezi z zavrnjenim delom zahtevka zoper drugo toženko.

18Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča II Ips 422/2000 z dne 22. 3. 2001.