641. člen ZOR

Že s tem, ko sploh ni jasno, katera dokumentacija je bila s strani izvedenke pregledana, je izvedensko mnenje tako pomanjkljivo, da se pritožnica o njem sploh ne more izjasniti. Pravilen postopek v zadevi bi bil, da bi sodišče prve stopnje tožeči stranki (ki je tudi sama izrazila pripravljenost predložiti dokumentacijo) naložilo, da vso dokumentacijo predloži v spis, nato pa bi bilo že iz tega jasno, kaj je bilo izvedenki sploh na razpolago, pritožnica pa bi dobila možnost, da se o izvedenkinih zaključkih kvalificirano izjasni. Že ne glede na dokazni predlog pritožnice glede predložitve dokumentacije bi zato sodišče prve stopnje moralo to zahtevati od tožeče stranke. Projektantsko pogodbo je s tožečo stranko podpisala zgolj drugotožena stranka. Na podlagi pogodbe je zgolj ona tista, ki je tožeči stranki zavezana k pravilni izpolnitvi pogodbenih del - izdelavi projektov. Če je do napak prišlo v projektu njenega podizvajalca, je to stvar drugotožene stranke, ki je tudi očitno dopuščala, da je eden od njih tožeči stranki neposredno izročal projekte, ne da bi jih sama pred tem pregledala. Višje sodišče sicer razume, da je bilo projektantsko delo zelo obsežno in je razumljivo,

Iz zapisnika o glavni obravnavi z 31. 1. 2002 jasno izhaja, da se je glavna obravnava opravila v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in v prisotnosti njene pooblaščenke) ter da sta obe pravdni stranki na tem naroku navajali dejstva in predlagali dokaze. Zato so bila vsa dejstva in dokazi, ki jih je toženka navedla oziroma predložila po 31. 1. 2002 prepozni ter jih sodišče ni smelo upoštevati. ZOR posebej ne določa vsebine obvestila o napakah pri podjemnih in gradbenih pogodbah. Zato je treba po tretjem odstavku 121. člena ZOR smiselno uporabiti določbe, ki urejajo obvestilo o stvarnih napakah pri prodajnih pogodbah. Po prvem odstavku 484. člena ZOR mora kupec v obvestilu natančneje opisati napako in zahtevati od prodajalca, da stvar pregleda. Toženka v opisanem dopisu ni pojasnila, zakaj je delo nedokončano, zakaj ni pravilno izvedeno, kakšne so pomanjkljivosti in kateri material manjka, kar nedvomno pomeni, da napak ni opisala natančno. Tako sta sodišči pravilno presodili, da tega dopisa ni mogoče šteti kot obvestilo o napakah.

Ob dejanski ugotovitvi, da je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (15. 10. 1993) po izteku enoletnega roka od obvestila o ugotovljenih napakah (21. 8. 1991), sta sodišči nižjih stopenj pravilno presodili, da je tožeča stranka izgubila materialno upravičenje za uveljavljanje tožbenega zahtevka (prvi odstavek 616. člena ZOR).

Strojni omet kot končni rezultat toženčevega izpolnitvenega ravnanja je postal sestavina objekta – stanovanjske stavbe tožeče stranke, ki je trajna dobrina. Ravno ta lastnost daje izvedenemu delu značaj dela, za katero je treba v zvezi z odgovornostjo izvajalca uporabiti posebna – strožja pravila za solidnost gradnje in ne splošnih določil o odgovornosti podjemnika za skrite napake.

Za napake po pogodbi o delu ali po gradbeni pogodbi odgovarja naročniku prevzemnik posla, ne pa podizvajalec. Enoletni rok za sodno uveljavljanje napak se ne upošteva, če je prevzemnik posla ali podizvajalec pričel odpravljati napake.

Po določilu 1. odst. 614. čl. ZOR je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika naročila. Jasno je, da mora pred tem izvršeno delo prevzemnik naročniku izročiti (1. odst. 613. čl. ZOR). V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pravdni stranki nista sestavili zapisnika o sprejemu in izročitvi del. Ker torej do izročitve izvršenega dela ni prišlo, ni mogoče ugotavljati pravočasnosti reklamacije opravljenih del od trenutka izročitve oz. prevzema dela.

Posebna značilnost gradbene pogodbe (o gradbenih delih) je v tem, da je končni rezultat izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja trajne narave oz. da postane sestavina trajne dobrine. Ta lastnost je vzrok določitve daljših jamčevalnih rokov za napake, vendar ne za vsakršnje napake (po določbi 641. čl. ZOR dve leti, enako kot pri podjemni pogodbi), pač pa le za take, ki škodujejo solidnosti gradnje (1. odst. 644. čl. ZOR: 10 let od izročitve in prevzema del). Vzrok za napake v solidnosti gradnje niso nujno samo gradbena dela v ožjem pomenu oz. taka, ki povzročijo nevarnost za stabilnost in varnost objekta, temveč tudi druge vrste del, npr. krovsko kleparska (tako dr. Nina Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2004, 3. knjiga).

Fasada sama sicer ni gradba v smislu 631. člena ZOR, je pa nujen in tako pomemben del gradbe, da lahko napake pri njeni izdelavi vplivajo na solidnost gradbe kot celote (644. člen ZOR).

Napake na fasadi zgradbe v obliki razpok ne ogrožajo stabilnosti gradbe, zato uporaba 644. člena ZOR ne pride v poštev. Fasada je sicer gradba, vendar je zunanji omet stavbe v funkciji izolacije in estetskega videza. Za jamčevanje za napake na fasadi prihajajo v poštev določila 641. člena ZOR.

"Večkratno pozivanje" izvajalca k odpravi napak na gradbi ne zadošča za izpolnitev pogoja za uspešno uveljavitev jamčevalnih sankcij (notifikacija), če naročnik ne dokaže, da je izvajalca obvestil o napakah (in to opredeljeno) znotraj roka iz 1. odst. 645. člena ZOR, kar je nadaljnji pogoj tako za ohranitev roka za pravočasno uveljavljanje pravic naročnika iz naslova jamčevanja (2. odst. 645. člena ZOR), kot tudi za t.i. perpetuacijo ugovora zoper terjatev za plačilo gradbene cene (2. odst. 616. člena v zvezi s 641. členom ZOR).

Dolžnik, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnil z napako in je pri tem ravnal z običajno malomarnostjo, mora povrniti upniku le tisto škodo, ki bi jo dolžnik moral pričakovati ob sklenitvi pogodbe kot možno posledico kršitve pogodbe, glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.

Estetske napake stopnic niso "napaka v izdelavi gradbe, ki zadeva njeno solidnost" v smislu 1. odst. 644. člena ZOR. Vprašanje, kolikšni so stroški odprave napake, ki je izvajalec del po gradbeni pogodbi ni odpravil (641. člen v zvezi s 3. odst. 620. člena ZOR), je dejansko vprašanje. Prav tako je dejansko vprašanje višina škode, ki je zaradi napake nastala naročniku (641. člen v zvezi s 5. odst. 620. člena ZOR).

Če so na strehi gradbe napake, zaradi katerih streha hitreje propada, kot je to običajno, vendar pa zaradi njih ne prepušča vode, gre za stvarno napako, ne pa za napako, ki zadeva solidnost gradnje. Če je izvajalec po obvestilu naročnika začel odpravljati napake, se kasneje ne more več sklicevati na to, da obvestilo ni bilo pravočasno, da tožba ni bila vložena v predpisanem roku in da so stroški za odpravo napak pretirani.

Za vsak odmik od dogovorjenih in z načrtom predvidenih gradbenih del (razen nujnih in nepredvidenih del) mora imeti izvajalec pismeno soglasje naročnika, ki ga ne more nadomestiti nalog njegovega nadzornega organa brez predhodno pridobljene pismene odobritve naročnika. Nadzorni organ je namreč upravičen (pooblaščen) opravljati samo posle, ki so v zvezi z gradbenim nadzorstvom, in se brez posebnega pooblastila ne more dogovoriti za odstop od načrta. Drugi pogoj za odmik od načrta (poleg pismenega soglasja naročnika) je odobritev za odmik tistega organa, ki je sicer pristojen za potrditev načrta.

Pri odmeri škode, ki je nastala zaradi zamujene gradnje in v zvezi s temi zvišanjem cen v gradbeništvu zaradi inflacije, je potrebno upoštevati le dejansko škodo, ki jo je imel investitor, pri čemer je pomembno kakšne vire sredstev je imel na voljo za nadaljevanje gradnje.

Izvajalec, ki je v pogodbenem razmerju z naročnikom del, je odgovoren tudi za delo podizvajalcev in torej tudi za odpravo ugotovljenih napak, ki jih je pri delu zagrešil podizvajalec.