645. člen ZOR

Pri napakah iz projektantske pogodbe, kot je obravnavana, je namreč značilno, da se pokažejo šele pri zgrajenem objektu, kjer je vedno lahko odgovoren tudi izvajalec. Za uveljavljanje napake zoper projektanta pa je na naročniku dokazno breme, da gre za projektantsko napako. Kot je pravilno zaključilo tudi prvostopenjsko sodišče, potrebuje zato naročnik več časa - sploh, kadar projektant "sodeluje" pri ugotavljanju vzrokov za napako in jo pripiše v celoti izvajalcu.

Za napake, ki zadevajo solidnost gradnje, na podlagi 644. člena ZOR odgovarjata tako izvajalec kot tudi projektant. Rok za uveljavitev pravic teče od dne, ko je naročnik izvedel za napako. Vendar pa ni dovolj, da je naročnik vedel, da napaka obstaja, temveč je potrebno tudi, da ve, da napaka zadeva solidnost gradnje, ter od kod izvira. Od naročnika ni mogoče zahtevati, da takoj, ko ugotovi, da ima gradba napako, slednjo graja tako izvajalcu kot projektantu. Dokler ne ve, da napaka zadeva solidnost gradnje ter da napaka izvira iz projektne dokumentacije, mu te dolžnosti ni mogoče naložiti. Ne glede na to, da je naročnik v dveh drugih primerih o napakah obvestil projektanta nemudoma, ko je izvedel za njihov obstoj, četudi ni vedel, ali te izvirajo iz projektne dokumentacije, to ne pomeni, da bi tako moral ravnati tudi v tem primeru.

Tožena stranka je z dopisom z dne 21. 1. 1998 pri tožnikih ustvarila vtis, da bo napako prostovoljno odpravila in da se zato na pravilo o prekluzivnem roku iz 645. člena ZOR ne more sklicevati. Kadar se naročnik in izvajalec ne dogovorita za odpravo napake, ampak izvajalec le pristopi k odpravljanju napak, ni mogoče šteti, da je bil sklenjen dogovor. Vendar pa tudi v tem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena. Zato v obravnavanem primeru, ko ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR. Kadar izvajalec začne odpravljati napako in daje vtis, da jo bo prostovoljno odpravil, zastaranje terjatve naročnika iz naslova odgovornosti za napake začne teči, ko izvajalec naročniku nedvoumno sporoči, da napake ne bo odpravil ali ko je to jasno razvidno iz konkludentnega ravnanja izvajalca.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasnost obvestila o napakah po določbi prvega odstavka 645. člena ZOR odvisna od ravnanja tožeče stranke (naročnika) v predhodnih primerih glede drugih napak pri isti gradbi.

Naročnik z obvestilom o napaki omogoči ne le izvajalcu, pač pa tudi projektantu, da sodeluje v postopku ugotavljanja napak oziroma razlogov za njihov nastanek. Sodišče se je zgolj oprlo na mnenje izvedenke, da prvotožena stranka kot izvajalec ni bila dolžna tako podrobno pregledati projektne dokumentacije in da bi bilo za kaj takega potrebno strokovno znanje statika, kar ni bilo del pogodbe in ni bilo del dolžnosti prvotožene stranke. S tem je sprejelo pravno presojo izvedenke, kar je v nasprotju z določili ZPP glede dokazovanja z izvedencem.

Iz zapisnika o glavni obravnavi z 31. 1. 2002 jasno izhaja, da se je glavna obravnava opravila v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in v prisotnosti njene pooblaščenke) ter da sta obe pravdni stranki na tem naroku navajali dejstva in predlagali dokaze. Zato so bila vsa dejstva in dokazi, ki jih je toženka navedla oziroma predložila po 31. 1. 2002 prepozni ter jih sodišče ni smelo upoštevati. ZOR posebej ne določa vsebine obvestila o napakah pri podjemnih in gradbenih pogodbah. Zato je treba po tretjem odstavku 121. člena ZOR smiselno uporabiti določbe, ki urejajo obvestilo o stvarnih napakah pri prodajnih pogodbah. Po prvem odstavku 484. člena ZOR mora kupec v obvestilu natančneje opisati napako in zahtevati od prodajalca, da stvar pregleda. Toženka v opisanem dopisu ni pojasnila, zakaj je delo nedokončano, zakaj ni pravilno izvedeno, kakšne so pomanjkljivosti in kateri material manjka, kar nedvomno pomeni, da napak ni opisala natančno. Tako sta sodišči pravilno presodili, da tega dopisa ni mogoče šteti kot obvestilo o napakah.

Dopustitev revizije v zvezi z uveljavljanjem zahtevka za odpravo napak na podlagi pogodbene določbe o garanciji.

Rok za vložitev tožbe za uveljavljanje zahtevkov na podlagi garancije (tudi iz gradbene pogodbe) je prekluziven rok.

Sodišče prve stopnje je tožeči stranki na naroku odobrilo osemdnevni rok za podajo odgovora na tega dne prejeto pripravljalno vlogo tožene stranke, kar pa ne pomeni, da ji je sodišče prve stopnje s tem podaljšalo rok za navajanje novih dejstev in dokazov, ki jih je bila sicer dolžna navesti oz. predložiti do konca tega naroka.

Če naročnik del ne dokaže, da je izvajalca obvestil o napakah (in to opredeljeno) znotraj roka iz 1. odstavka 645. člena ZOR, kar je nadaljnji pogoj za ohranitev roka za pravočasno uveljavljanje pravice naročnika iz naslova jamčevanja (2. odstavek 645. člena ZOR), je njegova pravica uveljavljanja odgovornosti iz naslova napak prenehala po samem zakonu.

Za napake po pogodbi o delu ali po gradbeni pogodbi odgovarja naročniku prevzemnik posla, ne pa podizvajalec. Enoletni rok za sodno uveljavljanje napak se ne upošteva, če je prevzemnik posla ali podizvajalec pričel odpravljati napake.

Vodovodna napeljava v stavbi sama sicer ni gradba v pomenu določbe 631. člena ZOR, je pa nujen in tako pomembne del stanovanjske ali poslovne stavbe, da lahko napake pri njeni izdelavi vplivajo na solidnost gradbe kot celote (644. člen ZOR). Izvajalec, ki je pokazal, da je voljan odpraviti napake, ali pa jih je že začel odpravljati sam ali po svojem podizvajalcu, se ne more več sklicevati na rok iz drugega odstavka 645. člena ZOR.

Zahteva za pravočasno grajanje napake je določena v korist prevzemnika posla, tako kot tudi rok za vložitev tožbe zaradi sodnega uveljavljanja jamčevalnega zahtevka. Če prevzemnik te svoje pravice ne uveljavlja, pač pa se z naročnikom dogovori drugače, je tako ravnanje v skladu s splošnim načelom o svobodi urejanja obligacijskih razmerjih iz 10. člena ZOR. V takem primeru je grajanje lahko pravočasno zaradi drugačnega dogovora strank.

Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec naročnika.

V kolikor je stečajni dolžnik v stečajnem postopku prodan kot pravna oseba (1. odst. 146. čl. ZPPSL), dolžnik ne preneha obstajati, spremeni se zgolj lastništvo na stečajnem dolžniku. Dejstvo, da pravna oseba, ki je predmet prodaje v stečaju, ne odgovarja za terjatve, nastale do izročitve pravne osebe kupcu (5.odst.147.čl. ZPPSL), ne vpliva na pravno kontinuiteto med pravno osebo, nad katero je bil pričet stečajni postopek in pravno osebo, ki je bila predmet prodaje po 146. čl. ZPPSL. Stečajna masa obdrži sposobnost biti stranka zgolj v tistih sporih, ki zadevajo izključno stečajno maso, torej pravde, vezane na obseg poplačila upnikov iz stečajne mase (na primer izpodbojne tožbe po 125.čl. ZPPSL, pravde glede obstoja prijavljenih terjatev upnikov v stečajnem postopku). Upravičenja intervenienta pa je potrebno presojati v skladu z določbo 1. odstavka 208. člena ZPP/77 oziroma 1. odstavka 201. člena ZPP/99. Intervenient lahko opravlja vsa dejanja v skladu z interesi glavne stranke, ne more pa razpolagati z zahtevkom.

Pogodba, s katero se je "prodajalec" zavezal na kupca prenesti lastninsko pravico na nepremičninah, "kupec" pa se je namesto kupnine zavezal opraviti določena dela za "prodajalca", je dvostranska pogodba. Podjemnikova (izvajalčeva) storitvena obveznost je pravilno opravljena, če ima opravljen posel (gradbeno delo) lastnosti, ki so bile pogodbeno dogovorjene, oz. lastnosti, ki jih po pravilih stroke mora imeti. Če končni rezultat teh lastnosti nima, je izpolnitev nepravilna in podjemnik (izvajalec) naročniku odgovarja za nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno (ne)skrbnostjo.

Izvajalec, ki je sprejel obveznost, da bo napako odpravil, se ne more več sklicevati na rok iz prvega odstavka 616. člena ZOR (ali drugi na drugi odstavek 645. člen ZOR, kadar je z napako prizadeta solidnost zgradbe).

Fasada sama sicer ni gradba v smislu 631. člena ZOR, je pa nujen in tako pomemben del gradbe, da lahko napake pri njeni izdelavi vplivajo na solidnost gradbe kot celote (644. člen ZOR).

"Večkratno pozivanje" izvajalca k odpravi napak na gradbi ne zadošča za izpolnitev pogoja za uspešno uveljavitev jamčevalnih sankcij (notifikacija), če naročnik ne dokaže, da je izvajalca obvestil o napakah (in to opredeljeno) znotraj roka iz 1. odst. 645. člena ZOR, kar je nadaljnji pogoj tako za ohranitev roka za pravočasno uveljavljanje pravic naročnika iz naslova jamčevanja (2. odst. 645. člena ZOR), kot tudi za t.i. perpetuacijo ugovora zoper terjatev za plačilo gradbene cene (2. odst. 616. člena v zvezi s 641. členom ZOR).