644. člen ZOR

Pri napakah iz projektantske pogodbe, kot je obravnavana, je namreč značilno, da se pokažejo šele pri zgrajenem objektu, kjer je vedno lahko odgovoren tudi izvajalec. Za uveljavljanje napake zoper projektanta pa je na naročniku dokazno breme, da gre za projektantsko napako. Kot je pravilno zaključilo tudi prvostopenjsko sodišče, potrebuje zato naročnik več časa - sploh, kadar projektant "sodeluje" pri ugotavljanju vzrokov za napako in jo pripiše v celoti izvajalcu.

Že s tem, ko sploh ni jasno, katera dokumentacija je bila s strani izvedenke pregledana, je izvedensko mnenje tako pomanjkljivo, da se pritožnica o njem sploh ne more izjasniti. Pravilen postopek v zadevi bi bil, da bi sodišče prve stopnje tožeči stranki (ki je tudi sama izrazila pripravljenost predložiti dokumentacijo) naložilo, da vso dokumentacijo predloži v spis, nato pa bi bilo že iz tega jasno, kaj je bilo izvedenki sploh na razpolago, pritožnica pa bi dobila možnost, da se o izvedenkinih zaključkih kvalificirano izjasni. Že ne glede na dokazni predlog pritožnice glede predložitve dokumentacije bi zato sodišče prve stopnje moralo to zahtevati od tožeče stranke. Projektantsko pogodbo je s tožečo stranko podpisala zgolj drugotožena stranka. Na podlagi pogodbe je zgolj ona tista, ki je tožeči stranki zavezana k pravilni izpolnitvi pogodbenih del - izdelavi projektov. Če je do napak prišlo v projektu njenega podizvajalca, je to stvar drugotožene stranke, ki je tudi očitno dopuščala, da je eden od njih tožeči stranki neposredno izročal projekte, ne da bi jih sama pred tem pregledala. Višje sodišče sicer razume, da je bilo projektantsko delo zelo obsežno in je razumljivo,

Za napake, ki zadevajo solidnost gradnje, na podlagi 644. člena ZOR odgovarjata tako izvajalec kot tudi projektant. Rok za uveljavitev pravic teče od dne, ko je naročnik izvedel za napako. Vendar pa ni dovolj, da je naročnik vedel, da napaka obstaja, temveč je potrebno tudi, da ve, da napaka zadeva solidnost gradnje, ter od kod izvira. Od naročnika ni mogoče zahtevati, da takoj, ko ugotovi, da ima gradba napako, slednjo graja tako izvajalcu kot projektantu. Dokler ne ve, da napaka zadeva solidnost gradnje ter da napaka izvira iz projektne dokumentacije, mu te dolžnosti ni mogoče naložiti. Ne glede na to, da je naročnik v dveh drugih primerih o napakah obvestil projektanta nemudoma, ko je izvedel za njihov obstoj, četudi ni vedel, ali te izvirajo iz projektne dokumentacije, to ne pomeni, da bi tako moral ravnati tudi v tem primeru.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasnost obvestila o napakah po določbi prvega odstavka 645. člena ZOR odvisna od ravnanja tožeče stranke (naročnika) v predhodnih primerih glede drugih napak pri isti gradbi.

Bistvo ugovora stvarnih napak po drugem odstavku 616. člena ZOR je v ugovorni tezi, da zaradi stanja stvari (in slabo opravljenega dela) izvajalec ni materialnopravno upravičen do plačila (ali vsaj ne do celotnega plačila). Ugovor lahko temelji tako na znižanju plačila kot strošku za odpravo škode. Razlogov za izbiro tu – za razliko od neposrednega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov – ni. Paziti je treba le na to, da se ista ugovorna dejstva ne podvajajo na dveh različnih pravnih podlagah.

Strojni omet kot končni rezultat toženčevega izpolnitvenega ravnanja je postal sestavina objekta – stanovanjske stavbe tožeče stranke, ki je trajna dobrina. Ravno ta lastnost daje izvedenemu delu značaj dela, za katero je treba v zvezi z odgovornostjo izvajalca uporabiti posebna – strožja pravila za solidnost gradnje in ne splošnih določil o odgovornosti podjemnika za skrite napake.

Za napake po pogodbi o delu ali po gradbeni pogodbi odgovarja naročniku prevzemnik posla, ne pa podizvajalec. Enoletni rok za sodno uveljavljanje napak se ne upošteva, če je prevzemnik posla ali podizvajalec pričel odpravljati napake.

Vodovodna napeljava v stavbi sama sicer ni gradba v pomenu določbe 631. člena ZOR, je pa nujen in tako pomembne del stanovanjske ali poslovne stavbe, da lahko napake pri njeni izdelavi vplivajo na solidnost gradbe kot celote (644. člen ZOR). Izvajalec, ki je pokazal, da je voljan odpraviti napake, ali pa jih je že začel odpravljati sam ali po svojem podizvajalcu, se ne more več sklicevati na rok iz drugega odstavka 645. člena ZOR.

Posebna značilnost gradbene pogodbe (o gradbenih delih) je v tem, da je končni rezultat izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja trajne narave oz. da postane sestavina trajne dobrine. Ta lastnost je vzrok določitve daljših jamčevalnih rokov za napake, vendar ne za vsakršnje napake (po določbi 641. čl. ZOR dve leti, enako kot pri podjemni pogodbi), pač pa le za take, ki škodujejo solidnosti gradnje (1. odst. 644. čl. ZOR: 10 let od izročitve in prevzema del). Vzrok za napake v solidnosti gradnje niso nujno samo gradbena dela v ožjem pomenu oz. taka, ki povzročijo nevarnost za stabilnost in varnost objekta, temveč tudi druge vrste del, npr. krovsko kleparska (tako dr. Nina Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2004, 3. knjiga).

Pogodba, s katero se je "prodajalec" zavezal na kupca prenesti lastninsko pravico na nepremičninah, "kupec" pa se je namesto kupnine zavezal opraviti določena dela za "prodajalca", je dvostranska pogodba. Podjemnikova (izvajalčeva) storitvena obveznost je pravilno opravljena, če ima opravljen posel (gradbeno delo) lastnosti, ki so bile pogodbeno dogovorjene, oz. lastnosti, ki jih po pravilih stroke mora imeti. Če končni rezultat teh lastnosti nima, je izpolnitev nepravilna in podjemnik (izvajalec) naročniku odgovarja za nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno (ne)skrbnostjo.

Fasada sama sicer ni gradba v smislu 631. člena ZOR, je pa nujen in tako pomemben del gradbe, da lahko napake pri njeni izdelavi vplivajo na solidnost gradbe kot celote (644. člen ZOR).

Izvajalec je odgovoren le za škodo na delu hiše, ki jo je saniral, ne pa na celotnem objektu, ki je bil saniran z drugo sanacijo tudi zaradi nestrokovne gradnje tožeče stranke v lastni režiji.

Nadzorni organ ne odgovarja za jamčevalni zahtevek investitorja iz gradbene pogodbe, ampak je lahko samo odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi slabega nadzora. Jamčevalni zahtevek je lahko utemeljen samo proti izvajalcu in projektantu.

Napake na fasadi zgradbe v obliki razpok ne ogrožajo stabilnosti gradbe, zato uporaba 644. člena ZOR ne pride v poštev. Fasada je sicer gradba, vendar je zunanji omet stavbe v funkciji izolacije in estetskega videza. Za jamčevanje za napake na fasadi prihajajo v poštev določila 641. člena ZOR.

Škoda, ki je v zvezi z odpravo napake, sodi v okvir jamčevalnih zahtevkov, in le škoda na drugih dobrinah se presoja po splošnih odškodninskih predpisih. Če gre za odškodninski zahtevek po splošnih določbah ZOR, mora oškodovanec dokazati protipravno ravnanje, škodo in vzročno zvezo, medtem ko mora povzročitelj škode dokazati, da za škodo ni kriv. Če pa gre za jamčevalni zahtevek, pa mora oškodovanec dokazati le obstoj škode (v zvezi z napako). Vzročna zveza se domneva, odgovornost pa je objektivna.

Estetske napake stopnic niso "napaka v izdelavi gradbe, ki zadeva njeno solidnost" v smislu 1. odst. 644. člena ZOR. Vprašanje, kolikšni so stroški odprave napake, ki je izvajalec del po gradbeni pogodbi ni odpravil (641. člen v zvezi s 3. odst. 620. člena ZOR), je dejansko vprašanje. Prav tako je dejansko vprašanje višina škode, ki je zaradi napake nastala naročniku (641. člen v zvezi s 5. odst. 620. člena ZOR).

Izvajalec gradbenih del je odgovoren za napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost (1. odst. 644.čl. ZOR). Odgovornost izvajalca je primarna. Projektant odgovarja, če napaka gradbe izvira iz napake v načrtu. Vendar odgovornost projektanta ne izključuje vselej odgovornosti izvajalca. Izvajalec, ki je strokovno usposobljen, je dolžan opozoriti naročnika na napako v projektu.

Če so na strehi gradbe napake, zaradi katerih streha hitreje propada, kot je to običajno, vendar pa zaradi njih ne prepušča vode, gre za stvarno napako, ne pa za napako, ki zadeva solidnost gradnje. Če je izvajalec po obvestilu naročnika začel odpravljati napake, se kasneje ne more več sklicevati na to, da obvestilo ni bilo pravočasno, da tožba ni bila vložena v predpisanem roku in da so stroški za odpravo napak pretirani.

Za vsak odmik od dogovorjenih in z načrtom predvidenih gradbenih del (razen nujnih in nepredvidenih del) mora imeti izvajalec pismeno soglasje naročnika, ki ga ne more nadomestiti nalog njegovega nadzornega organa brez predhodno pridobljene pismene odobritve naročnika. Nadzorni organ je namreč upravičen (pooblaščen) opravljati samo posle, ki so v zvezi z gradbenim nadzorstvom, in se brez posebnega pooblastila ne more dogovoriti za odstop od načrta. Drugi pogoj za odmik od načrta (poleg pismenega soglasja naročnika) je odobritev za odmik tistega organa, ki je sicer pristojen za potrditev načrta.