VSL Sklep II Ip 814/2019

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrženju dolžnikovega nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks oprlo na ugotovitev, da dolžnik tudi po pozivu svojega predloga ni dopolnil tako, da bi bila možna celovita vsebinska presoja premoženjskega stanja dolžnika in njegove žene (peti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ ter tretji odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1). Dolžnik je namreč v predlogu kot svojo ženo navedel A. A., vendar glede nje ni podal podatkov, izjav in soglasij, ki jih zahteva drugi odstavek 12. člena ZST-1.

5Dolžnik se tudi v pritožbi zavzema, da njegove žene ni mogoče šteti za osebo, ki se upošteva za namen ugotavljanja upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, saj žena ne živi na istem naslovu kot dolžnik in ne živita skupaj, zato od nje ne more terjati nobenih dokazil in izjav o premoženjskem stanju. Takim navedbam ni mogoče slediti.

6Glede oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodkov, premoženja in materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev, ZST-1 v prvem odstavku 12.a člena napotuje na zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, torej na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Ta v 3. točki 11. člena določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe (torej stranke v postopku) ne upošteva njen zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Zakonska določba je jasna in jo tudi ustaljena sodna praksa razlaga tako, da morata biti za neupoštevanje zakonca kumulativno izpolnjena oba pogoja, torej dejanska nepovezanost zakoncev in začetek postopka za razvezo zakonske zveze (prim. sklep VSL, I Cp 1454/2017 z dne 20. 6. 2017, sklep VSC, I Cp 174/2017 z dne 18. 5. 2017). Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, dolžnik ni podal nobenih trditev in dokazov glede vložitve zahteve za razvezo zakonske zveze, ravno tako takih trditev ne podaja niti v pritožbi, zato pogoji za neupoštevanje materialnega položaja dolžnikove žene iz 3. točke 11. člena ZUPJS že iz tega razloga niso podani. Posledično sodišču dejanske nepovezanosti zakoncev niti ni bilo treba ugotavljati in so pravno nepomembne tudi vse v zvezi s tem podane pritožbene navedbe.

7Višje sodišče v danih okoliščinah tudi ni ugotovilo očitane nesorazmernosti in neustavnosti opisane zakonske ureditve, kot jo v pritožbi uveljavlja dolžnik, posebej ob upoštevanju: da se predlog za taksno oprostitev nanaša na absolutno nizek znesek sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi (44,00 EUR); da dolžnik ne trdi in tudi ne izkazuje, da bi bil tako premoženjsko ogrožen, da bi bil prejemnik denarne socialne pomoči; iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik lastnik več nepremičnin, tj. poleg nepremičnin v B. še solastnik nepremičnin v L., ki vse ne predstavljajo njegovega dejanskega prebivališča, kar je že ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in česar dolžnik niti ne izpodbija. Dolžnikovo postopanje bi tako lahko nakazovalo celo na zlorabo procesnih pravic v smeri zavlačevanja izvršilnega postopka (11. člen ZPP), temu pa pravo ne nudi pravnega varstva.

8Ker je pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).