VSK Sklep CDn 45/2019

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrže.

V tej zadevi gre za postopek, začet dne 8. 8. 2016 na podlagi zemljiškoknjižnega predloga predlagatelja L., d.o.o., ki ga je od vložitve predloga dalje zastopal notar. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 211291/2016 z dne 11. 9. 2018 predlog zavrgla, ker je ugotovila, da listina, ki je bila podlaga za predlagani vpis, v predlogu ni bila ustrezno opredeljena.

Predlagatelj je zoper odločitev ugovarjal in z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo ter dovolilo predlagani vpis: na podlagi listine z datumom 21. 7. 2016, vsebinsko označene kot „drugo (razno)„ je pri vknjiženi hipoteki na uvodoma navedeni nepremičnini z ID pravice 132... dovolilo vpis predlagatelja kot novega imetnika hipoteke ter izbris prejšnjega imetnika N. d.d. Navedlo je, da se je sodna praksa glede opredeljenega navajanja listin v predlogu poostrila šele po vložitvi konkretnega predloga.

Zoper odločitev se je pritožil drug udeleženec S. d.o.o., imetnik lastninske pravice na uvodoma navedeni nepremičnini. Navaja, da ni prejel zemljiškoknjižnega predloga niti sklepa Dn 211291/2016 z dne 11. 9. 2018, niti ugovora. Kršeno je bilo načelo kontradiktornosti. O prenosu hipoteke tudi sicer ni bil obveščen, kot bi skladno s 419. členom Obligacijskega zakonika moral biti. Materialnopravna podlaga za prenos terjatve tako niti ni podana. Nesporno je, da je novi imetnik hipoteke pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga kot vrsto listine navedel „drugo (razno)“, dodatnega opisa pa ni podal. To izhaja tudi iz oznake listine v izpodbijanem sklepu. Pritožnik izpostavlja vsebino 140. člena Zakona o zemljiški knjigi, ki določa vsebino zemljiškoknjižnega predloga. Navedba listin je bistven del zemljiškoknjižnega predloga, saj omogoča vsebinski preizkus predloga. Poleg tega se podatki o listinah, ki so bile podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo v informatizirano glavno knjigo, razvidni so iz zgodovinskega izpisa in morajo biti javnosti dostopni. Ker konkretni predlog navedbe listin ni vseboval, je sodišče uvodoma ravnalo pravilno, ko je zemljiškoknjižni predlog zavrglo.

Pritožba je bila vročena v odgovor predlagatelju in N. d.d., ki na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da mora glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek. Listine morajo biti ne le predložene, temveč v samem predlogu tudi ustrezno individualizirane, torej določno opredeljene, saj nedoločna navedba niti ne omogoča preizkusa predloga. Citirano določbo je treba povezati s 152. členom ZZK-1, ki opredeljuje sklep o vpisu - med drugim mora vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za vpis ter vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje. Pravilna izpolnitev predloga torej ni sama sebi namen, pač pa je potrebna, da se opravi vsebinski preizkus utemeljenosti predloga in nato tudi pravilnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Pa tudi sicer se podatki o listinah, ki so podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo v informatizirano glavno knjigo in so razvidni iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige ter morajo biti dostopni javnosti (178., 195. in 198. člen ZZK-1). O tem se je pritožbeno sodišče že večkrat izreklo (npr. v sklepih CDn 287/2018, CDn 222/2016, CDn 268/2016). Da bi sodna praksa v preteklosti in zlasti v času vložitve konkretnega predloga kar tolerirala tako postopanje, ni izkazano. Pregled objavljene sodne prakse tega ne potrjuje. Predlagatelj se je v ugovoru skliceval na kasnejši sklep CDn 118/2018 z dne 24. 4. 2018, kjer je pritožbeno sodišče izjemoma ocenilo, da zaradi pomanjkljivosti pri navedbi listine predlagatelj ne bi smel trpeti negativnih posledic, vendar je upoštevalo, da gre za skupek več specifičnih okoliščin. Zadeva zato s konkretno ni primerljiva. Predlagatelj niti ni zatrjeval, da mu elektronska aplikacija ne bi omogočala ustrezne identifikacije vrste listine. Glede na to ne more biti dvoma, da v konkretnem primeru listina (sicer označena z datumom, po vrsti ali vsebini pa nekonkretizirana) v predlogu in posledično tudi v izpodbijanem sklepu ni ustrezno opredeljena. Zato se pritožbeno sodišče z odločitvijo v izpodbijanem sklepu ne strinja in meni, da je bila odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice pravilna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog zavrglo (3. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da zemljiškoknjižni podatki tekom tega postopka izkazujejo, da je pri hipoteki, na katero se nanaša predlagani vpis, že z učinkom od dne 13. 6. 2016 (kar je pred začetkom tega postopka) vpisana zaznamba izvršbe (postopek I 1458/2016 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ID zaznambe 1857...). Med izvršilnim postopkom pa je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le skladno z določbo tretjega odstavka 88. člena ZZK-1, torej v uradoma začetem postopku na podlagi obvestila in ustreznega sklepa izvršilnega sodišča o spremembi upnika (primerjaj: CDn 108/2017, CDn 192/2018). Tudi zato je za pritožbeno sodišče problematična izpodbijana odločitev, sprejeta na podlagi (zgoraj obravnavanega) predloga v tem postopku, ki mu je je po ugotovitvah zemljiškoknjižne sodnice predlagatelj priložil pogodbo.