VSK Sklep CDn 88/2019

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep Dn 42724/2019 z dne 7.3.2019.

V razlogih sklepa je pojasnilo, da je predlagatelj predlogu priložil skeniran izvirnik notarskega zapisa prodajne pogodbe, skupaj z drugimi listinami (odločba UE o odobritvi pravnega posla, potrdilo o namenski rabi, potrdilu o plačanem davku na promet nepremičnin). Zemljiškoknjižnega predloga ni vložil takoj po sestavi notarskega zapisa, to niti ni bilo mogoče, saj je bilo potrebno pridobiti odločbo UE o odobritvi pravnega posla, zato po drugem odstavku 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ni bilo moč postopati, priložiti bi bilo potrebno ustrezen odpravek, kot je navedla že sodniška pomočnica, ki je predlog zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrgla.

Poleg tega je predlagatelju očitalo, da ni spoštoval zahtev, ki jih postavlja Zakon o notariatu (v nadaljevanju ZN). Po prvem odstavku 35. člena morajo biti, če obsega notarska listina v fizični obliki več pol, vse pole prešite z jamstvenikom, oba konca le-tega pa na zadnji strani pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom. Opozorilo je še na 38a. člen ZN, po katerem notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišejo udeleženec ter priče, kadar je njihova udeležba potrebna, z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tako podpisano listino podpiše notar z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Nato doda notar listini časovni žig. Tako podpisana listina je enakovredna notarski listini z lastnoročnim podpisom in žigom ali pečatom notarja in ima zato enako veljavnost. Zaključilo je, da mora biti zato listina skenirana potem, ko je že podpisana in spojena s pečatom notarja in je ni dovoljeno razvezovati. V konkretnem primeru pole niso bile prešite z jamstvenikom, oba konca nista bila pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa ni bila zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom.

Predlagatelj je zoper sklep vložil pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Res v tem primeru predloga ni bilo mogoče vložiti takoj po sestavi notarskega zapisa, saj je bilo potrebno prodajno pogodbo v notarskem zapisu predložiti upravni enoti v odobritev po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, zatem pa še finančni upravi zaradi odmere davka. Prvi odstavek 142. člena ZZK-1 ureja primer, ko predlagatelj bodisi tistemu notarju, ki je notarski zapis sestavil bodisi drugemu notarju naroča vložitev zemljiškoknjižnega predloga. Toda, ker je v tem primeru notar sestavil notarski zapis in tudi vložil zemljiškoknjižni predlog, je ob nezmanjšani pravni varnosti dopustiti razlago, da je zahtevi zakona zadoščeno tudi, če se v elektronsko obliko pretvori izvirnik (ne le odpravek) notarskega zapisa, ko predlog v predlagateljevem imenu vlaga notar, ki je notarski zapis sam sestavil.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče načeloma sicer pritrjuje razlogom pritožbe predlagatelja, s katerimi napada zaključke prvostopenjskega sodišča o nuji predložitve odpravka listine za zemljiško knjigo v primeru, ki je vložen izvirnik. Vendar pa pritrjuje drugemu sklopu razlogov izpodbijanega sklepa, ki jih pritožba niti ne graja.

Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar). V konkretnem primeru predlagatelj ob sestavi zemljiškoknjižnega predloga notarske listine, ki obsega v fizični obliki več pol, vseh pol ni prešil z jamstvenikom, torej ni postopal, kot mu nalaga 35. člen ZN. Predlagatelj, ki je bil na to opozorjen, te pomanjkljivosti ni saniral (to bi lahko storil še v postopku s pritožbo glede na to, da je bil na to pomanjkljivost opozorjen šele s sklepom o ugovoru). Predlagatelj temu sklopu razlogov izpodbijanega sklepa (ki so pravno pravilni) niti ne nasprotuje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).