VSK Sklep CDn 65/2019

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je bilo odločeno, da vknjižba lastninske pravice na predlagatelja D. D. (na podlagi priložene Pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim /.../) ni dovoljena.

2Proti temu sklepu se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki - notarki. Zatrjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno in procesnopravno zmotna. Stečajni upravitelj, kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, lahko razpolaga s stečajno maso v okviru pravil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Če ugotovi, da določeno premoženje ne sodi v stečajno maso, lahko prosto sklepa pravne posle, s katerimi dokončno uredi status tega premoženja (sodna poravnava, izdaja posadnih listin, ...). Smisel in namen določbe 94. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je sicer v preprečevanju vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov po začetku stečajnega postopka, vendar na podlagi listin, ki so bile pridobljene pred začetkom stečajnega postopka. Ta prepoved ne učinkuje na pravne posle v stečajnem postopku. V konkretnem primeru gre za tak posel in za premoženje, ki ni del stečajne mase. Stečajni upravitelj bi torej lahko priznal lastninsko pravico predlagatelja bodisi na podlagi izvedenega postopka preizkusa izločitvene pravice, bodisi z izdajo posadne listine (pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim), kot v danem primeru. Izpodbijana odločitev predstavlja tudi odstop od ustaljene sodne prakse zemljiškoknjižnih sodišč. Glede na navedeno meni, da ni ovir za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v njegovo korist.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice v tej zadevi vložen po trenutku, od katerega učinkuje začetek stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom predmetnih nepremičnin (družbo I. d.d. v stečaju), zato je po splošnem pravilu iz 1. točke drugega odstavka 94. člena ZZK-1 podana ovira za dovolitev predlagane vknjižbe. Pravilno je tudi navedlo, da v konkretnem primeru ne obstaja izjema od te prepovedi po tretjem odstavku omenjenega člena. Neutemeljeno je pritožbeno naziranje, da ta prepoved ne učinkuje za pravne posle stečajnega upravitelja, sklenjene v stečajnem postopku. V okviru stečajnega postopka (in proti stečajnemu dolžniku) so namreč dovoljeni zgolj vpisi, kjer je pridobitev stvarne pravice neodvisna od poslovne volje zemljiškoknjižnega lastnika (stečajnega dolžnika), torej vpisi, ki imajo podlago v ustrezni odločbi stečajnega ali drugega sodišča.¹

5Pritožba tudi nepravilno navaja, da lahko stečajni upravitelj (v okviru pravil ZFPPIPP) prosto razpolaga s stečajno maso in sklepa pravne posle za premoženje, za katero ugotovi, da ne sodi v stečajno maso. Stečajni upravitelj mora v stečajnem postopku prvenstveno ravnati v korist upnikov stečajnega dolžnika (47. člen ZFPPIPP) ter mora za vsak posel upravljanja stečajne mase pridobiti soglasje stečajnega sodišča (drugi odstavek 322. člena ZFPPIPP). Načeloma velja, da sodi nepremičnina, kjer je kot zemljiškoknjižni lastnik vpisan stečajni dolžnik, v stečajno maso tega stečajnega dolžnika. Oseba, ki meni, da temu ni tako, pa lahko zahteva "izročitev" tega premoženja s prijavo izločitvene pravice. Ta prijava ni časovno omejena in je mogoča vse do prodaje premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP). O tej prijavi se mora najprej izreči stečajni upravitelj, in sicer tako, da predloži ustrezen osnovni seznam izločitvenih pravic (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Prijavljeno izločitveno pravico lahko bodisi prizna ali prereka, prav tako pa jo lahko prerekajo tudi upniki stečajnega dolžnika. Če je stečajni upravitelj priznal prijavljeno izločitveno pravico, prerekal pa je ni noben upnik, izda stečajno sodišče ustrezen sklep o njenem priznanju, ki predstavlja podlago za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo (tretji odstavek 309. člena ZFPPIPP). V nasprotnem pa je treba prerekano izločitveno pravico uveljavljati v pravdi. Na ta način je torej zagotovljen transparenten postopek izločitve določenega premoženja iz stečajne mase stečajnega dolžnika, zato ne more biti sprejemljivo pritožbeno naziranje, da je vseeno, ali upravitelj prizna prijavljeno izločitveno pravico ali pa v korist tretje osebe izda posadno listino. Sklicevanje na posamezne drugačne odločitve zemljiškoknjižnih sodišč prve stopnje oziroma zemljiškoknjižnih sodniških pomočnikov ni relevantno in ne predstavlja odstopa od ustaljene sodne prakse.

6Pritožba torej ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo uradoma upoštevnih kršitev, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

¹ Prim. N. Plavšak v Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, razširjena uvodna pojasnila, Ljubljana 2008, str. 222.