VSL Sklep II Cp 611/2019

I. Pritožba zoper sklep z dne 19. 12. 2018 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 20. 12. 2018 se ugodi, sklep se v II. in III. točki razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 19. 12. 2018.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 20. 12. 2018 se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom z dne 19. 12. 2018 zavrnilo toženčev predlog za izdajo začasne odredbe, da se tožnici prepove razpolagati z nepremičnino z ID znakom 000. S sklepom z dne 20. 12. 2018 je prvo sodišče združilo pravdni zadevi po tožbi in po nasprotni tožbi v skupno obravnavanje (I. točka izreka). Predlog toženca za prekinitev postopka v zadevi P 975/2016-II je zavrglo (II. točka izreka), toženčev predlog za prekinitev postopka v zadevi P 2326/2018-II pa je zavrnilo (III. točka izreka).

2Pritožbeno sodišče z izrazom tožnica označuje M. T., z izrazom toženec pa A. T.

3Zoper sklepa se je pritožil toženec. V pritožbi zoper sklep z dne 19. 12. 2018 uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da ni pravilno naziranje prvega sodišča, da se izpolnjenost predpostavk za začasno odredbo presoja po trenutku, ko sodišče odloča o predlogu za začasno odredbo in ne glede na okoliščine, ki utegnejo nastopiti. Tožnica je enkrat že razpolagala z obravnavano nepremičnino v k.o. X, ki jo je nezakonito odtujila B. T., ta pa jo je prenesel na svojo izvenzakonsko partnerico, ki jo je odtujila naprej K. K., ki je vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica. Vsi navedeni so izpovedali, da so to storili zato, ker je toženec vložil tožbo. Drži, da sodna odločba glede te nepremičnine še ni pravnomočna, vendar pa bo tedaj, ko bo postala pravnomočna, izdaja začasne odredbe prepozna. Preden bi se toženec seznanil z nastopom pravnomočnosti sodbe glede te nepremičnine in nato podal predlog za izdajo začasne odredbe, bi tožnica imela več kot dovolj časa, da ponovno prenese lastninsko pravico na tej nepremičnini. Jasno je, da že v tem trenutku obstaja nevarnost, da bo tožnica ponovno razpolagala z nepremičnino, zato bi moralo sodišče nemudoma zavarovati toženčev pravni položaj z izdajo začasne odredbe.

4V pritožbi zoper sklep z dne 20. 12. 2018 toženec izpodbija odločitev o zavrženju in o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da se postopka v združenih zadevah prekineta, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je na prvi stopnji uspel z zahtevkom za razveljavitev darilne pogodbe med tožnico in B. T. za nepremičnino v k.o. X. Z nasprotno tožbo sedaj zahteva ugotovitev, da ta nepremičnina predstavlja njegovo posebno premoženje, podrejeno, da predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Glede na nova dejstva je toženec predlagal prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka postopka glede te nepremičnine, prav tako pa tudi glede nepremičnin v k.o. Y, o katerih se postopek vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Zmotno je stališče prvega sodišča, da je bilo o njegovem predlogu za prekinitev postopka glede nepremičnine v k.o. X že odločeno, saj ne gre za identično dejansko in pravno situacijo. Skupno premoženje zakoncev je treba obravnavati kot celoto. Upoštevati je treba tudi tiste nepremičnine, ki so predmet obravnavanja v ostalih pravdah. Prvo sodišče bi moralo upoštevati, da je toženec postavil tudi nasprotni tožbeni zahtevek glede navedenih nepremičnin. Ker te sodijo v skupno premoženje oziroma nepremičnina v k.o. X predstavlja celo posebno premoženje toženca, je jasno, da je treba prekiniti predmetni postopek, saj je treba presoditi, ali sporne nepremičnine predstavljajo skupno ali posebno premoženje bivših zakoncev. Nerazumljivo je stališče prvega sodišča o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga za prekinitev postopka, ker toženec nima drugega pravnega varstva glede tega vprašanja.

5Tožnica ni odgovorila na vročeni pritožbi.

6Pritožba zoper sklep z dne 19. 12. 2018 ni utemeljena. Pritožba zoper sklep z dne 20. 12. 2018 je utemeljena.

Glede sklepa z dne 19. 12. 2018

7Ker tožnica ni vknjižena kot lastnica sporne nepremičnine v k.o. X, ji z začasno odredbo ni mogoče prepovedati razpolaganja s to nepremičnino. Prvo sodišče je pravilno pojasnilo, da se presoja obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe v trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, ne pa glede na bodoča in negotova dejstva, saj je namen začasne odredbe zavarovanje obstoječega stanja. Odločitev prvega sodišča je zato pravilna in se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na pravilne razloge tega sklepa prvega sodišča.

8Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zoper ta sklep kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Glede sklepa z dne 20. 12. 2018

9Po izdaji sklepa prvega sodišča z dne 13. 10. 2017, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 24. 9. 2018, je toženec vložil nasprotno tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da je nepremičnina v k.o. X njegovo posebno premoženje (podrejeno, da je skupno premoženje pravdnih strank), poleg tega pa še, da so nepremičnine v k.o. Y skupno premoženje pravdnih strank. Glede na to je zmotno stališče prvega sodišča, da se v pravdah P 241/2016 in P 625/2016-II (o razveljavitvi pravnih poslov, s katerimi je tožnica razpolagala z navedenimi nepremičninami v k.o. X in k.o. Y) ne obravnava zahtevkov, ki bi predstavljali predhodno vprašanje za to pravdo. Res je prav nasprotno, saj je vprašanje (ne)veljavnosti pravnih poslov s temi nepremičninami predhodno vprašanje za to zadevo. Če (dokler) so sporne nepremičnine v lasti tretje osebe, bivši zakonec ne more uspeti z zahtevkom, da te nepremičnine sodijo v skupno premoženje bivših zakoncev (II Ips 19/2016).

10Razlogi izpodbijanega sklepa, iz katerih je prvo sodišče zavrnilo predlog za prekinitev postopka, so zato materialnopravno zmotni. Enako velja glede sklepa o zavrženju predloga za prekinitev postopka v zadevi P 975/2016-II. Prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja v drugi pravdi sicer ni obvezna. Sodišče se lahko odloči za prekinitev ali pa da samo reši predhodno vprašanje (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

11Glede na povedano je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep v II. in III. točki izreka ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek. Prvo sodišče bo moralo znova odločati o tem, ali naj prekine postopek ali bo samo odločalo o predhodnem vprašanju (13. člen ZPP). Obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe glede na postavljene zahtevke že po naravi stvari same terja njuno skupno obravnavanje. Zavrnitev predloga za prekinitev postopka po sklepu z dne 13. 10. 2017 glede na drugačne okoliščine zadeve ne predstavlja pravnomočne odločitve o tem vprašanju, saj je po njegovi izdaji toženec vložil nasprotno tožbo.

12Toženec ni uspel s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za začasno odredbo, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka v tem delu (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka glede pritožbe zoper sklep z dne 20. 12. 2019 se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).