VSRS Sklep VIII Ips 120/2010

Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže, v ostalem pa zavrne.

Stranska intervenientka S. Ž. krije sama svoje stroške za odgovor na revizijo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za ugotovitev, da je bila stavka, ki jo je v obdobju od 9. 6. 2008 do 11. 6. 2008 organiziral nasprotni udeleženec, nezakonita. Glede na določbo 48. člena ZDSS-1 predlagatelj v tem kolektivnem delovnem sporu ni aktivno legitimiran: ni oseba, ki bi imel pravico organizirati sodniško stavko ali zoper katerega bi bila taka stavka naperjena. Sodišče je odločilo tudi, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu in stranskim intervenientom povrniti njihove stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi predlagatelja ter prvostopno sodbo razveljavilo in predlog zavrglo. Pritožbo v delu, ki se nanaša na dosojene stroške postopka je sodišče zavrnilo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da predlagatelj ne more biti stranka v tem postopku. Ker gre za procesno pravno vprašanje, bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči in ne zavrniti. Taka nepravilna presoja ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa uveljavljano relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost sodbe. Sodišče druge stopnje se do pritožbenih navedb o razlogih za izločitev predsednice senata ni opredelilo, ker je ugotovilo, da se predlagatelj zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev ni pritožil. Glede odločitve o stroških postopka je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odmerilo le potrebne stroške nasprotnega udeleženca in stranskih intervenientov, pri čemer je upoštevalo vrednost spora, kot jo je navedel predlagatelj sam.

3Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga predlagatelj revizijo „iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP“. Navaja, da je v postopku na prvi stopnji predlagal izločitev predsednice senata, vendar je bil njegov predlog s sklepom zavrnjen. V pritožbi zoper sodbo, pri kateri je sodelovala sodnica, katere izločitev je zahteval, je uveljavljal tudi bistvene kršitve določb postopka v zvezi z izločitvijo. Sodišče druge stopnje se do teh navedb ni opredelilo z navedbo, da se predlagatelj zoper sklep o izločitvi ni pritožil. Sodišče druge stopnje je napačno uporabilo določbo 73. člena ZPP s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ker ne vsebuje razlogov, zakaj je predlog za izločitev neutemeljen, pa ima izpodbijani sklep tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zaradi česar je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so pri izdaji sklepa sodelovali sodniki, ki bi morali biti po zakonu izločeni iz razloga po 1. točki prvega odstavka 70. člena ZPP. Predlog za izločitev sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je Vrhovno sodišče s sklepom zavrglo. Ker je bil predlog zavržen in ne zavrnjen, uveljavlja obstoj izločitvenih in izključevalnih razlogov v reviziji. Revizijo vlaga tudi zoper odločitev o stroških postopka zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da je v sklepu nasprotje med razlogi.

4Revizija glede odločitve o stroških ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

5Presoja sodišča druge stopnje, da se predlagatelj zoper poseben sklep o zavrnitvi predloga za izločitev predsednice senata na sodišču prve stopnje ni pritožil in da se mu zato do pritožbenih navedb zoper sodbo ni treba opredeljevati, je napačna. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je s sklepom Su 4/09 z dne 12. 2. 2009 zavrnila predlog za izločitev predsednice senata v tej zadevi. Sklep ima tudi pravilen pravni pouk v skladu s petim odstavkom 73. člena ZPP: zoper sklep ni posebne pritožbe. Izpodbijati ga je torej mogoče le v pritožbi zoper končno odločbo. Predlagatelj je to storil in bi se pritožbeno sodišče o njegovi pritožbi (tudi) v tem delu moralo odločiti. Vendar napačna odločitev o tem ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč gre lahko le za relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbo petega odstavka 73. člena ZPP, vendar pa to ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

6Določba prvega odstavka 48. člena ZDSS-1 je popolnoma jasna: predlagatelj postopka o zakonitosti stavke je lahko le tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Ker predlagatelj nedvomno nima aktivne (procesne) legitimacije v takem sporu, je njegov predlog mogoče le zavreči zaradi pomanjkanja te predpostavke. Zakonita in pravilna je le taka odločitev in tako bi moral sprejeti katerikoli sodnik. Po presoji revizijskega sodišča predlog za izločitev predsednice senata, skupaj s predlogi za izločitev vseh sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Vrhovnega sodišča pomeni tudi očitno zlorabo pravic. Predlagatelj uveljavlja sodno varstvo s predpostavko, da o njegovem predlogu ne more odločiti noben sodnik.

7Neutemeljene so revizijske navedbe, da je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so pri izdaji izpodbijanega sklepa sodelovali sodniki, ki bi morali biti izločeni iz razloga po 1. točki prvega odstavka 70. člena ZPP. O tožnikovem predlogu za izločitev vseh sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča (tudi iz razloga po 1. točki prvega odstavka 70. člena ZPP) je odločil podpredsednik Vrhovnega sodišča s sklepom Su 29/2009-52 z dne 17. 9. 2009. Predlog je zavrgel.

8V petem odstavku 73. člena ZPP je proti sklepu, s katerim je zavrnjena zahteva za izločitev višjega sodnika, dovoljena posebna pritožba. Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika pomeni odločanje o njeni utemeljenosti, pred tem odločanjem pa je treba preizkusiti, ali obstoje kake ovire za vsebinsko odločanje. Zato ureditev o dovoljenosti posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika zajema tudi dovoljenost posebne pritožbe proti sklepu o zavrženju take zahteve. Predlagatelj take pritožbe ni vložil, in tega ne more popraviti z uveljavljanjem pritožbenih razlogov v reviziji zoper končno odločbo.

9Odločba o stroških je, tudi ko je povzeta v izrek sodbe, sklep. Revizija je izredno pravno sredstvo, vloženo zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje. Zato jo je dopustno vložiti le omejeno in zgolj v primerih, ki so z zakonom določeni. Tako je revizija dovoljena le proti tistemu sklepu, ki ga izda sodišče druge stopnje in s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o stroških ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, zato je revizija zoper njega nedovoljena (374. člen ZPP) in jo je moralo Vrhovno sodišče zavreči (377. člen ZPP).

10Ker stranska intervenientka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, glede na določbo prvega odstavka 155. člena ZPP ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na revizijo.