VSL Sklep II Cp 1895/2018

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za potrebe nepremičnine predlagatelja D. G., parcela 538/19, k.o. X, ustanovilo nujno pot s pravico priključitve na javno komunalno omrežje (to je na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje), in sicer po vzhodnem in severnem delu nepremičnine parc. št. 538/32, k.o. X, last nasprotnega udeleženca J. Š. (I. točka izreka), ugotovilo, da nasprotni udeleženec J. Š. izrecno in brezpogojno dovoljuje, da se v zemljiški knjigi vpiše ustanovitev navedene nujne poti v breme njegove nepremičnine oziroma vsakokratnega lastnika te nepremičnine in v korist parcele 538/19, k.o. X, oziroma vsakokratnega lastnika te parcele (II. točka izreka), pojasnilo, da je potek poti priključitve na javno komunalno omrežje razviden iz izvida in mnenja izvedenca A. B. z dne 27. 2. 2018 na str. 6 in 7, ki sta sestavni del tega sklepa (III. točka izreka), predlagatelju naložilo, da je dolžan nasprotnemu udeležencu plačati enkratno denarno nadomestilo v znesku 1.030 EUR ter mu povrniti stroške postopka v znesku 923,97 EUR, oboje v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do prenehanja obveznosti (IV. in V. točka izreka).

2Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Opozarja, da je predlagatelj iz zadeve N 5/2013 v dokazne namene v tem postopku priložil zgolj izvedensko mnenje izvedenca A. B., ne pa tudi odločbe ali kakšne druge listine. Tudi sodišče v obravnavani zadevi ni izvedlo nobenega dokaza v zvezi s postopkom N 5/2013, razen vpogleda v predloženo izvedensko mnenje, kljub temu pa se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo na določene ugotovitve iz omenjene zadeve. Čeprav priznava, da je bil sam seznanjen z zavrnitvijo predlagateljevega predloga v zadevi N 5/2013, pritožnik opozarja, da mu niso bile poznane druge okoliščine in zlasti ne razlogi, zakaj je prišlo do takšne odločitve. Trdi, da zanje še sedaj ne ve, saj niso bile pribavljene in vpogledane niti odločbe iz te zadeve niti sam spis. Meni, da je sodišče s tem kršilo načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave RS. Poleg tega ugotovitve, ki jih je sodišče sprejelo v drugem postopku, v katerem nasprotni udeleženec ni bil udeležen in ni imel možnosti sodelovati, pomenijo bistveno kršitev določb postopka. Pritožnik še vedno meni, da bi bila najprimernejša in najmanj obremenjujoča nujna pot za komunalne vode po parc. št. 538/22 in 538/28, kot je bilo predlagano v zadevi N 5/2013. Glede na to, da se je pritožnik skliceval na predlog v navedeni zadevi, meni, da je bilo popolnoma jasno, po katerem delu teh dveh parcel bi nujna pot lahko potekala. Zato oporeka stališču sodišča prve stopnje, da so bile njegove navedbe o trasi po teh dveh parcelah pavšalne in splošne. Poudarja, da bi moralo sodišče izvedencu naložiti ponovno preučitev variante iz zadeve N 5/2013, saj se pravnomočnost sklepa N 5/2013 ne more raztezati nanj, ki v tistem postopku ni bil udeleženec in ni imel možnosti sodelovanja. Opozarja, da je iz izvedenskega mnenja istega izvedenca iz zadeve N 5/2013 razvidno, da bi nujna pot preko parc. št. 538/28 potekala le 42,75 metrov. Res je del tega zemljišča tlakovanega in tudi vhod v hišo je na tej strani, vendar to ne more biti razlog za izključitev te variante. Še zlasti ne zato, ker niso bili izdelani nobeni izračuni stroškov za izgradnjo nujne poti po tej trasi in tudi ne višina nadomestila. Izpostavlja, da iz tega razloga ni možna primerjava med posameznimi trasami poteka komunalnega koridorja, zaradi česar tudi ni moč zaključiti, katera trasa je najprimernejša in najmanj obremenjujoča. Ker bi bila trasa nujne poti po parc. št. 538/28 bistveno krajša od sedaj ustanovljene, bi bili precej nižji tudi stroški izgradnje in višina nadomestila, slednje pa bi bilo nižje tudi iz razloga, ker je predlagatelj že solastnik parc. št. 538/22. Ker izvedenec ne v obravnavani zadevi ne v zadevi N 5/2013 ni izdelal izračuna stroškov za izgradnjo in višino nadomestila po trasi, predlagani v zadevi N 5/2013, meni, da je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, materialno pravo napačno uporabljeno, izpodbijani sklep pa nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpostavlja tudi, da v postopku ni bilo dovolj razčiščeno vprašanje, ali je zaradi višinske razlike med predlagateljevo parcelo in glavnim komunalnim vodom, ki poteka ob glavni cesti, sploh možna izvedba komunalnega priključka po tej trasi. Po pritožnikovi oceni je namreč višinska razlika prevelika, zaradi česar bi se lahko fekalije zadrževale v ceveh na njegovi parceli. Opozarja, da niti iz izvedenskega mnenja niti iz izpodbijanega sklepa kot tudi iz nobene druge predložene listine ni razvidno, kakšni so ti tehnični projektni pogoji, zaradi česar sam ne more preveriti njihove ustreznosti. Meni, da ni dovolj, da sodišče ustanovi nujno pot, hkrati pa zavzame stališče, da v kolikor bi bil problem višine, bo to ugotovil projektant kanalizacije. Če je postavil tak ugovor, bi bilo treba o njem vsebinsko odločiti, pred tem pa angažirati izvedenca projektanta kanalizacijskih vodov, za odgovor na vprašanje, kako bo priključek izveden in če je izvedba zaradi višinske razlike sploh možna. Če ni možna, tudi ni pogojev za ustanovitev nujne poti po tej trasi. Poleg tega se pritožnik ne strinja z izračunanim denarnim nadomestilom. Trdi, da je že v svojih dosedanjih vlogah pojasnil in predložil dokazila o tem, da izvedenec ni izbral primerljivih nepremičnin (za primerjavo je namreč izvedenec upošteval zemljišča iz okoliških vasi, katerih vrednost je bistveno nižja od zemljišč v Š., kjer se nahaja parcela pritožnika). Nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka, pri čemer opozarja na dejstvo, da je predlagatelj vrednost spora ovrednotil na 2.500 EUR, v tem primeru pa v skladu s Tarifno številko 18 Odvetniške tarife - OT znaša odvetniška nagrada 300 točk. Meni, da bi bilo treba temu primerno priznati tudi njegove stroške, vključno s stroški za odgovor na zahtevek z dne 20. 2. 2017, saj podlago za navedeno predstavlja Tarifna številka 38/1 OT. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo odgovarja na posamezne pritožbene navedbe in opozarja, da so vse navedbe pritožnika podane zaradi zavlačevanja postopka in neekonomskih razlogov, saj vsi stroški bremenijo predlagatelja. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne s stroškovno posledico. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6Sklep nima pomanjkljivosti, ki bi onemogočale njegov pritožbeni preizkus. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo obširne, jasne, logične in prepričljive argumente za vse odločitve, sprejete v izreku sklepa, pri čemer se je v zadostni meri opredelilo tudi do vseh pravno pomembnih navedb nasprotnega udeleženca. Iz obrazložitve sklepa so razvidni tako zakonska podlaga kot tudi dejanske ugotovitve in pravni zaključki sodišča prve stopnje glede vseh sprejetih odločitev (o ustanovljeni nujni poti, višini denarnega nadomestila in stroških postopka). Poleg tega je izrek sklepa razumljiv in ni v nasprotju z njegovo obrazložitvijo, prav tako obrazložitev ni v nasprotju sama s seboj.

7Ob pritožbenem sklicevanju na kršitev načela kontradiktornosti oziroma uveljavljanju absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nasprotni udeleženec prezre, da je sodišče prve stopnje pribavilo in vpogledalo v spis N 5/2013 (gre za zadevo istega predlagatelja zoper druge nasprotne udeležence - to je tri solastnice nepremičnine parc. št. 538/28, k.o. X) zaradi sklicevanj obeh udeležencev tega postopka¹ in izvedenca na navedeni spis, zlasti pa zaradi izrecnega predloga predlagatelja za vpogled v ta spis (na naroku dne 8. 11. 2017), kateremu nasprotni udeleženec med postopkom na prvi stopnji ni nikoli nasprotoval. Poleg tega je iz vlog nasprotnega udeleženca razvidno, da je s potekom in izidom postopka N 5/2013 ter z razlogi za pravnomočno odločitev v navedeni zadevi seznanjen v zadostni meri,² da lahko učinkovito brani svoj pravni položaj v tem postopku. Da bi mu bil vpogled v navedeni spis kljub izrecni zahtevi kdaj onemogočen (primerjaj drugi odstavek 150. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), pa v pritožbi ne zatrjuje. Glede na navedeno sodišče prve stopnje s sklicevanjem na določene ugotovitve iz pravnomočno končane zadeve N 5/2013 v razlogih izpodbijanega sklepa ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka. Nič namreč ne kaže na to, da bi bil nasprotni udeleženec v tem postopku v primerjavi s predlagateljem prikrajšan za varstvo svojih procesnih pravic in enakopravno obravnavo v postopku.

8Sodišče prve stopnje se je pri sprejemu odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo na določila 88., 89. in 91. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ, ter na 37. in 146. člen ZNP. Ugotovilo je, da si predlagatelj za svojo nepremičnino parc. št. 538/19, k.o. X že vrsto let neuspešno prizadeva pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, vendar te nepremičnine ni mogoče priključiti na komunalne vode brez posega na tuje nepremičnine, zaradi česar predlagatelj izkazuje resen in utemeljen interes za pridobitev predlagane pravice.

9V postopku je sodišče prve stopnje angažiralo izvedenca gradbene stroke A. B. (ta je izdelal tudi izvedensko mnenje v že pravnomočno zaključeni zadevi N 5/2013), ki je preučil tri variante poteka nujne poti, in sicer varianto A - po vzhodnem in severnem delu parcele 538/32 v lasti nasprotnega udeleženca (varianta iz sprejete odločitve), varianto B - po skrajnem južnem delu parcel 538/7 in 538/10 (obe v lasti A. R.), ter varianto C - po skrajnem južnem delu parcele 538/1 (v lasti J. B.) in nato prek parcele 538/10 (v lasti A. R.; vse parcele so v k.o. X). Izvedenec je opravil temeljito analizo vseh treh variant nujne poti po več različnih kriterijih in ugotovil, da bi bila tako višina odškodnine (enkratnega nadomestila) kot tudi višina stroškov za vzpostavitev komunalne opreme pri varianti A najnižja.

10Na podlagi izvedenčevega izvida in mnenja, ki ga je zaradi njegove strokovnosti in ustrezne argumentiranosti prvostopenjsko sodišče v celoti sprejelo, je sodišče prve stopnje zaključilo, da trasa nujne poti po varianti A najmanj obremenjuje tuje nepremičnine, saj poteka zgolj po eni parceli, ki je v naravi travnata površina in kjer je že ustanovljena nujna pot v korist parcele predlagatelja. Poleg tega, da varianta A obremeni zgolj eno nepremičnino, pa tudi nima neposrednih vplivov na stavbe, saj ne poteka mimo vhoda v stanovanjsko hišo ali pod oknom, niti ni treba odstranjevati ograje, drevja ali druge vegetacije, kot bi to bilo potrebno pri varianti B (kjer bi poseg zajel prekop asfaltnega dvorišča in pločnika, izvedbo koridorja pod vrtno ograjo ter odstranitev vegetacije) in bi torej varianta B bistveno bolj posegla v tujo nepremičnino. Varianta C pa bi sicer (enako kot varianta A) potekala preko travnate površine, vendar bi bila obenem daljša, zajemala bi večje število nepremičnin in priključitev na električno omrežje po tej varianti ne bi bila mogoča.

11Upoštevaje vse navedene ugotovitve in dejstvo, da predlagatelj izpolnjuje pogoje za priklop le za varianto A (saj razpolaga s soglasji upravljavcev za to varianto), je sodišče prve stopnje zaključilo, da le varianta A izpolnjuje vse zakonsko zahtevane pogoje za ustanovitev nujne poti. Dodalo pa je tudi obrazloženo oceno, zakaj so koristi, ki jih bo z ustanovitvijo nujne poti za komunalne vode pridobilo zemljišče parc. št. 538/19, večje od škode, ki jo bo utrpelo zemljišče parc. št. 538/32. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje utemeljilo tudi odločitev glede primernosti enkratnega denarnega nadomestila v znesku 1.030 EUR, ki pripada nasprotnemu udeležencu zaradi ustanovitve nujne poti po njegovi nepremičnini, ter odločitev glede stroškov postopka. Z ugotovljenim dejanskim stanjem in prepričljivo argumentiranimi pravnimi zaključki sodišča prve stopnje se strinja tudi pritožbeno sodišče.

12Pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da bi bila najprimernejša in najmanj obremenjujoča nujna pot za komunalne vode po nepremičninah parc. št. 538/22 in 538/28. O nesprejemljivosti te variante nujne poti je bilo že pravnomočno odločeno v zadevi N 5/2013, razlogi za to pa na kratko pojasnjeni v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Glede na ugotovitve, zakaj ustanovitev nujne poti ne bi bila sprejemljiva niti po severnem robu omenjenih nepremičnin (bližina vhoda v stanovanjsko hišo) niti po njihovem južnem robu (premalo odmika med obema hišama in parcelo nasprotnega udeleženca), ki kažejo na to, da bi nujna pot preveč obremenila nepremičnino parc. št. 538/28 (oziroma bi pri južnem robu njena izvedba posegla tudi v parcelo nasprotnega udeleženca), ter upoštevaje dejstvo, da nasprotni udeleženec ni podal nobenih trditev v smeri, da bi po letu 2016 prišlo do kakršnihkoli sprememb na navedenih nepremičninah, pa sodišče prve stopnje tudi ni imelo podlage za to, da bi izvedencu naložilo ponovno preučitev možnosti za ustanovitev nujne poti po teh nepremičninah ter mu naložilo še izračun stroškov in oceno višine nadomestila v tem primeru.

13Dolžina trase nujne poti ter višina stroškov in nadomestila za izgradnjo trase po navedeni varianti ni (več) pravno pomembna, saj je bilo že pravnomočno ugotovljeno, da bi bila nujna pot po tej trasi za nepremičnino parc. št. 538/28 preveč obremenjujoča. Poleg tega gre poudariti, da je v zadevi N 5/2013 izdelal izvedensko mnenje isti izvedenec ter da je bila varianta, ki je bila predlagana v predmetni zadevi, že tedaj ocenjena kot sprejemljivejša zaradi odsotnosti neposrednih vplivov na stavbe in drugih posebnih omejitev ter zaradi izključitve povzročanja direktne škode. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku postopalo pravilno, ko je poleg predlagane variante A izvedencu naložilo zgolj preučitev variant B in C, na kateri se je kot na ustreznejši alternativi skliceval nasprotni udeleženec v odgovoru na predlog. Zaradi tega dejansko stanje ni bilo zmotno ali nepopolno ugotovljeno niti izpodbijanemu sklepu zaradi tega ne manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, ki bi onemogočali njegov preizkus.

14Prav tako je bilo po oceni pritožbenega sodišča dejansko stanje v zadostni meri razčiščeno glede vprašanja, ali je zaradi višinske razlike med predlagateljevo nepremičnino parc. št. 538/19 in glavnim komunalnim vodom, ki poteka ob glavni cesti, sploh možna izvedba komunalnega priključka po tej trasi. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca, sklicujoč se na obrazložitev izvedenca iz njegove dopolnitve izvedenskega mnenja, da so podani tehnični projektni pogoji za projektiranje kanalizacijskega priključka (zaradi česar ni tehničnih ovir za izvedbo kanalizacijskega priključka na sicer že obstoječ revizijski jašek), če pa bi bil problem višine, bo to ugotovil projektant kanalizacije. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo, da je izvedba kanalizacijskega priključka mogoča, na kakšen (konkreten) način bo ta izveden, pa se bo pokazalo v samem postopku izvedbe. Pravilnosti tega zaključka pritrjuje tudi pritožbeno sodišče in posledično zavrača pritožbeno kritiko, da iz izvedenskega mnenja, izpodbijanega sklepa in tudi iz nobene druge predložene listine ni razvidno, kakšni so tehnični projektni pogoji za projektiranje kanalizacijskega priključka ter ali so ti pogoji ustrezni. Za predmetni postopek bi bilo namreč preverjanje ustreznosti navedenih projektnih pogojev nepotrebno, zato tudi ni utemeljeno zavzemanje pritožnika za angažiranje izvedenca projektanta kanalizacijskih vodov. Če bi prišlo do težav zaradi višine, je že postavljeni izvedenec pojasnil, da bo treba na parceli predlagatelja izvesti ustrezno prečrpavanje fekalne kanalizacije na ustrezni začetni nivo v primeru, da bo objekt podkleten. Ni torej nujno, da bo v zvezi s potekom kanalizacijskega kanala sploh prišlo do težav zaradi višinske razlike, pa tudi, če bi do njih prišlo, je glede na mnenje izvedenca te moč odpraviti in ne bodo bremenile nasprotnega udeleženca.

15Sklep vsebuje jasne in prepričljive razloge tudi glede višine enkratnega denarnega nadomestila, ki pripada nasprotnemu udeležencu zaradi ustanovitve nujne poti. Izvedenec je logično obrazložil primernost izračunane tržne vrednosti služeče nepremičnine, dobljeno vrednost, ki jo je izračunal na podlagi metode primerljivih prodaj štirih drugih nepremičnin (ki so za razliko od ocenjevane nepremičnine vse komunalno opremljene), pa je v dopolnitvi izvedenskega mnenja še preveril s podatki iz 19 drugih prodaj, pri čemer je ugotovil, da je ocenjena izhodiščna vrednost za izračun nadomestila v višini 30 EUR/m² ocenjena prej previsoko kot prenizko, opredelil pa se je tudi glede podatka nasprotnega udeleženca o oceni vrednosti zemljišč v letu 2010. Zato pritožbeno sodišče nima pomislekov glede ustreznosti višine enkratnega denarnega nadomestila, do katerega je upravičen nasprotni udeleženec.

16Neutemeljeno pritožnik nasprotuje tudi pravilnosti odločitve o višini priznanih mu stroškov postopka. V postopku za dovolitev nujne poti pri odmeri odvetniške nagrade ni bistvena vrednost spornega predmeta, zato je povsem nepomembno, ali in kako je predlagatelj ovrednotil vrednost spora. Iz Tarifne številke 23 OT namreč izhaja fiksna odvetniška nagrada za vloge, zastopanja na narokih in morebitna vložena pravna sredstva, zaradi česar uporaba Tarifne številke 18 OT (pri kateri je razpon nagrad določen upoštevaje vrednost spornega predmeta) ni mogoča, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo določila tarife glede višine nagrad za opravljene odvetniške storitve (po 1. in 2. točki tarifne številke 23 OT). Prav tako sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za priznanje stroška odgovora na zahtevek z dne 20. 2. 2017 v višini 300 točk po Tarifni številki 38/1, saj navedena Tarifna številka ni predvidena za določitev nagrad pri uveljavljanju odškodninskih in drugih zahtevkov pred sodiščem, temveč zunaj sodnih postopkov (pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah ter drugih pravnih in fizičnih osebah), nasprotni udeleženec pa tudi ni izkazal potrebnosti navedene vloge, ki jo je vložil pred začetkom tega postopka, za ta postopek.

17Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

18Nasprotni udeleženec v pritožbenem postopku ni dosegel zase ugodnejše odločitve, zato ni upravičen do povrnitve svojih stroškov pritožbenega postopka. Za tak primer namreč posebno pravilo iz 146. člena ZNP (po katerem stroške postopka krije predlagatelj) ne izključuje splošnega pravila o povračilu stroškov, upoštevajoč načelo krivde in splošno pravilo o kritju stroškov v nepravdnem postopku (glej prvi, peti in šesti odstavek 35. člena ZNP; primerjaj VSL sklep I Cp 2152/2016 z dne 12. 4. 2017 in VSL sklep II Cp 2938/2017 z dne 10. 1. 2018).

19Ker predlagatelj z vložitvijo odgovora na pritožbo ni mogel spremeniti svojega pravnega položaja in ker z odgovorom tudi ni bistveno prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, stroški za njegovo vlogo niso bili potrebni (155. člen ZPP) in jih je dolžan kriti sam.

¹ Glej 3. stran vloge predlagatelja z dne 25. 10. 2017, vlogo nasprotnega udeleženca z dne 15. 5. 2018 in vlogo predlagatelja z dne 23. 5. 2018.
² To je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.