VSL Sklep II Cp 141/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugotovilo obseg zapuščine po pokojni A. A. in po pokojnem B. B. ter kot dediče premoženja zapustnice A. A., upoštevajoč oporoko s 4. 2. 2003, dogovor o izplačilu nujnega dednega deleža dediču C. C. ter odstop dednega deleža D. D. v korist E. E., določilo zapustničinega moža B. B., hči F. F. ter vnuka E. E. in G. G. Glede dedovanja premoženja zapustnika B. B. je sodišče upoštevalo oporoko s 13. 11. 2012, v njej obseženo premoženje razdelilo med dediče G. G., E. E., I. I., H. H. in F. F., denarna sredstva zapustnika pa je razdelilo na podlagi zakona med F. F., G. G. in E. E. Po uradni dolžnosti je odredilo tudi izvedbo sprejete odločitve v zemljiški knjigi in dopustilo dedičem prevzem denarnih sredstev zapustnika B. B. na njegovem transakcijskem računu pri banki, skladno z deleži na podedovanem premoženju.

2Zoper sklep vlaga pritožbo dedič G. G. zaradi bistvene kršitve določb postopka in bistvene kršitve Zakona o dedovanju (ZD). Opozarja, da mu sodišče ni dalo možnosti, da bi se izjasnil o oporoki in o tem, ali dediščino po pokojnih sprejema ali ne. Sodišče mu je pošto vročalo na podlagi fikcije vročitve v predalčnik na stalnem naslovu, kjer ga ni bilo, ker mu je bil izrečen sodni ukrep prepovedi vstopa v stanovanje. Sklep je bil izdan 30. 7. 2017 in je veljal do 30. 7. 2018. Ker ni mogel več bivati na stalnem naslovu, v času prepovedi ni mogel do poštnega nabiralnika, zato ni bil na pravilen način obveščen o razpisanem naroku oziroma o dopisu sodišča, s katerim ga je pozivalo k izjavi o oporoki in sprejemu dediščine. Fikcija vročitve na naslovu, na katerem naslovnik dejansko ne živi, ni pravilna. Ker oporočni in zakoniti dedič ni bil ustrezno vabljen, je tudi odločitev vsebinsko zmotna.

3Na pritožbo sta odgovorili dedinji E. E. in F. F. ter v ločenih vlogah poudarili, da pritožnik ves čas živi v K., kljub temu, da mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik vsebinsko ne graja sprejete odločitve sodišča prve stopnje, temveč pavšalno zatrjuje, da je ta nepravilna, ker mu ni bila dana možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku. Njegovim trditvam pritožbeno sodišče ne more slediti.

6Iz podatkov spisa izhaja, da je pritožnik osebno sodeloval na zapuščinski obravnavi 8. 11. 2012, na nadaljnjem naroku 15. 1. 2013 ga je zastopal pooblaščenec odvetnik J. J., 7. 2. 2014 pa se je naroka zopet udeležil osebno in tudi sklenil pogojno sodno poravnavo, s katero je sprejel dediščino in se zavezal skupaj s sodediči k izplačilu nujnega deleža dediča po pokojni A. A. C. C. Dne 24. 1. 2018 je pooblaščenec pritožnika sodišču sporočil, da je pooblastilno razmerje med njim in dediči D. D., E. E. ter pritožnikom prenehalo in šele od tedaj dalje so se pojavile težave z vročitvijo sodne pošiljke pritožniku. Slednji namreč pošte na naslovu stalnega prebivališča ni sprejemal, drugega prebivališča pa sodišču ni sporočil.¹ To mu je zato pošiljke vročalo preko pošte in po sodnem vročevalcu, pri čemer iz zapisnikov o vročanju izhaja, da je bil ob obiskih doma, vendar vrat ni odpiral, zato so mu bile vročene skladno z določili o fikciji vročitve. Iz uradnega zaznamka z 11. 7. 2018 nadalje izhaja, da je pritožnik na sodišču osebno prevzel sklep o dedovanju, pri čemer je sodišče preverilo, na katerem naslovu biva. Pojasnil je, da živi in prejema pošiljke na naslovu stalnega prebivališča v K. ter drugega naslova nima. Ta njegova trditev je v celoti v nasprotju s pritožbenimi navedbami, da zaradi prepovedi približevanja pritožnik na tem naslovu ne biva. Da njegove pritožbene trditve niso verjetne, je sodišče prve stopnje ugotovilo z dodatnim narokom po izdaji sklepa o dedovanju, na katerega je bil pritožnik pravilno vabljen preko svoje pooblaščenke. Naroka se ni udeležil, priče H. H., E. E. in F. F. pa so vse izpovedale, da pritožnik na naslovu, na katerem so mu bile sodne pošiljke vročane s fikcijo, ves čas prebiva.

7Glede na navedeno se izkaže, da pritožbene navedbe, da je bilo pritožniku onemogočeno sodelovanje v postopku, ne držijo, temveč gre zgolj za zavajanje sodišča in podaljševanje postopka. Pritožbeno sodišče je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 174. člena ZD.

¹ V primeru spremembe naslova je udeleženec postopka tega nemudoma dolžan sporočiti sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).