VSL Sodba I Cp 2318/2018

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja na naslovu ... z ID znakom del stavbe 000 (ID: ...), ki je v solasti tožnikov ter ga prostega oseb in stvari izročiti tožnikoma, v roku 60 dni. Kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo (I. točka izreka sodbe). Glede stroškov je odločilo, da je toženec dolžan tožnikoma povrniti njune pravdne stroške v višini 793,70 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe). Predlog za izdajo začasne odredbe z vsebino, ki izhaja iz izreka odločbe, je sodišče zavrnilo.

2Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec). Navaja, da sodbo in sklep izpodbija v celoti, iz obrazložitve pritožbe pa je razvidno, da se pritožuje le zoper ugodilni del sodbe, ne pa tudi zoper zavrnilni del in zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Navaja, da sodišče ni pravilno upoštevalo bistvenih navedb toženca. Sodišče je sprejelo v obravnavo tožbo, na katero se nanaša predmetna sodba, ignoriralo pa je prej vloženo tožbo toženca za razveljavitev sporne darilne pogodbe ter nezaključen postopek na podlagi predhodno vložene tožbe tožeče stranke (tožnikov) za isto stvar (postopek IV P 163/2018). Ne strinja se, da sodišče ne upošteva argumentirane grožnje oškodovanja lastnice stanovanja S. B. in toženca ter se ne opredeljuje do zahtevane pravice zavarovanja terjatev toženca do tožnikov v obliki zadržanja posesti predmetnega stanovanja. Sodišče navedb in argumentov toženca ni upoštevalo, ker ta ni predložil dveh v odgovoru na tožbo navedenih dokazov, tj. Dogovora o najemu in upravljanju predmetnega stanovanja z dne 4. 10. 2016 in Kupoprodajne pogodbe za stanovanje z dne 14. 5. 2017. Toženec je že v odgovoru izrecno navedel, da sta bila ta dokumenta predložena v okviru postopka IV P 163/2018 in da bo dokaze za izrečene trditve po potrebi predložil. Sodišče ne bi smelo izreči sodbe brez predhodnega zahtevanja predložitve potrebnih manjkajočih dokumentov. Sodišče ni vzelo v poštev odgovora toženca z dne 7. 8. 2018 na prvo pripravljalno vlogo tožnikov. Sodišče trdi, da je toženec prejel darilo 15.000 EUR. Toženec nikoli ni prejel tega darila, ta znesek mu je bil nakazan na račun brez njegove vnaprejšnje vednosti in strinjanja, leži in bo ostal na računu nedotaknjen do ustrezne odločitve. Toženec se strinja, da so s strani tožnikov izkazani zemljiškoknjižni vpisi v zvezi s predmetnim stanovanjem, vendar so ti vpisi sporni od vsega začetka. To spornost toženec argumentira ves čas, in sicer v okviru postopka po ugovoru zoper odločbo o začetnih vpisih v ZK, v odgovorih na prvo tožbo tožnikov IV P 163/2018, v tej pravdi ter na tretjo tožbo tožnikov (IV P 964/2018), predvsem pa v ignorirani tožbi toženca z dne 5. 4. 2018. Najprej je sodišče zavrnilo obravnavo vloženega ugovora toženca z odločbo z dne 24. 1. 2018, Okrajno sodišče v Ljubljani je tožbo z dne 5. 4. 2018 za razveljavitev sporne darilne pogodbe ignoriralo. Toženec do danes ni prejel odgovora na pravilno vloženo tožbo z dne 5. 4. 2018. Nedopustno je, da se sodišče spreminja v servis za tožnika, ZK lastništvo je ves čas sporno. Poleg tega je bil prej začet postopek IV P 163/2018 dejansko v isti zadevi in z istim tožbenim zahtevkom tožnikov za izpraznitev stanovanja, pri čemer se je tožnik skliceval na posest predmetnega stanovanja, vendar tudi na lastninsko pravico. Pojasnjuje, kaj je bilo že narejeno v navedenem postopku, predložena sta bila tudi sporna dokumenta. Tožnika sta torej le sporna zemljiškoknjižna lastnika predmetnega stanovanja. Darilna pogodba z dne 12. 4. 2017 je bila ponarejena. Sodišče bi moralo že pri ugovoru zoper vpis v ZK na podlagi sporne darilne pogodbe razčistiti zadevo. Sodišče bi moralo sprejeti v obravnavo toženčevo tožbo z dne 5. 4. 2018 pred tožbo v predmetni zadevi. Predlaga, da se tožba zavrne in sprejme v obravnavo njegovo tožbo z dne 5. 4. 2018.

3Tožnika v odgovoru na pritožbo opozarjata na absolutno bistvene kršitve določb postopka, ki jih je storilo sodišče prve stopnje. Sodišče je izven trditvene in dokazne podlage upoštevalo obstoj Dogovora o najemu in upravljanju stanovanja z dne 4. 10. 2013 (Dogovor). Toženec tega dogovora ni predložil. Tožnika ga nista nikoli videla. Dogovor sta z dopisom z dne 26. 4. 2018 odpovedala v izogib dvomu in iz previdnosti, do danes pa z njim nista razpolagala. Sodišče je napačno ocenilo dopis tožnikov, prekršilo je ZPP in napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je toženca smatralo kot najemnika, kar ni. Toženec ni nikoli nič plačal tožnikoma. Tožnikov ni obvestil o Dogovoru, je pa vedel za prenos lastništva. Glede pritožbenih navedb tožnika navajata, da toženec Dogovora in Kupoprodajne pogodbe za stanovanje z dne 4. 5. 2017 ni predložil, ker ne obstajata in ni res, da naj bi bila predložena v postopku IV P 163/2018. Ti dokumenti, če bi obstajali, ne osporavajo lastništva tožnikov. Tožnika ne vesta, za kaj gre pri domnevni tožbi z dne 5. 4. 2018, toženec ni predložil nobenega dokaza. Zemljiškoknjižni vpisi niso sporni. Ni res, da bi bilo v postopku IV P 163/2018 karkoli razjasnjeno, tisti postopek je v fazi odgovora na tožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženčeva pritožbena navedba, da je bil v isti zadevi in z enakim tožbenim zahtevkom tožnikov že prej začet postopek IV P 163/2018, ni utemeljena. Gre za zatrjevanje litispendence. Če bi bile trditve toženca, da je bilo v tej zadevi odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda, utemeljene, bi to predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb postopka, na katero sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je trditve toženca preverilo in ugotovilo, da niso utemeljene. V pravdni zadevi IV P 163/2018 Okrajnega sodišča v Ljubljani je tožeča stranka M. B., tj. prvi tožnik v predmetni pravdni zadevi, tožena stranka je A. B., toženec v predmetni zadevi. Za litispendenco (čeprav je bila v zadevi IV P 163/2018 tožba tožencu vročena prej kot tožba v predmetni zadevi) ne gre že zato, ker gre v navedeni zadevi za tožbo zaradi motenja posesti,¹ v predmetni zadevi pa je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbeni zahtevek na podlagi lastninske pravice. Zahtevka nista enaka oziroma v zadevi IV P 163/2018 ne gre za isti zahtevek. Motenjska in lastninska tožba se tudi sicer med seboj ne izključujeta (glej 36. člen SPZ).

6Neutemeljene so pritožbene navedbe toženca in opozarjanje na njegovo tožbo z dne 5. 4. 2018 za razveljavitev darilne pogodbe z dne 12. 4. 2017. Toženec namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje tožbe, na katero se sklicuje, ni predložil niti ni navedel opravilne številke zadeve, šele pritožbi prilaga izvod tožbe (B7), iz katerega pa ni razvidno, da je bila sodišču tožba dejansko predložena. Tudi sicer ta dokaz prilaga prepozno (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Neutemeljeno je tudi opozarjanje toženca na njegov neuspeh oziroma (napačno) postopanje v zemljiškoknjižnem postopku. Tudi tovrstne trditve predstavljajo nedopustne pritožbene novote, prav tako dokazi v zvezi s tem. Sicer pa iz predloženega dokaza (B5) izhaja, da je Višje sodišče v Kopru s sklepom zavrnilo pritožbo in potrdilo odločitev o zavrženju ugovora toženca v navedenem zemljiškoknjižnem postopku. Toženec se prvič v pritožbi sklicuje tudi na nadaljnjo zadevo VI P 967/2018, te trditve prav tako predstavljajo nedopustne pritožbene novote, zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.

7Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje kot dokaz predlagal Dogovor o najemu in upravljanju stanovanja z dne 4. 10. 2016 in Kupoprodajno pogodbo za stanovanje z dne 14. 5. 2017, ki ju ni predložil. Sodišču očita, da bi ga moralo opozoriti in zahtevati, da manjkajoče dokumente predloži, smiselno torej uveljavlja kršitev 12. člena ZPP (pomoči prava neuki stranki), torej relativno bistveno kršitev določb postopka, vendar se toženec naroka za glavno obravnavo, na katerega je bil pravilno vabljen z opozorilom glede navajanja dejstev ter glede dokazov, ni udeležil in izostanka ni opravičil.² Poleg tega v pritožbi ne pojasni, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na odločitev. Kljub temu, da toženec Dogovora o najemu z dne 4. 10. 2016 ni predložil, je sodišče prve stopnje štelo in zaključilo, da je bil tak dogovor sklenjen in je tem trditvam toženca sledilo kot resničnim. Prav tako toženec ni zatrdil in izkazal, kako bi na odločitev vplivala predložitev kupoprodajne pogodbe.

8Neutemeljen je tudi toženčev očitek, da sodišče ni upoštevalo njegovega odgovora z dne 7. 8. 2018 na prvo pripravljalno vlogo tožnikov, saj je to vlogo vložil že po zaključku glavne obravnave in izdaji sodbe in je zato sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati.

9Neutemeljena so zatrjevanja, da sodba dopušča prikrajšanje S. B. in da gre za grožnjo oškodovanja lastnice stanovanje S. B., glede na zemljiškoknjižno stanje, po katerem sta lastnika sporne nepremičnine tožnika, vsak do 1/2. Nerelevantne pa so pritožbene navedbe v zvezi s prejemom darila v višini 15.000,00 EUR, kar toženec prereka šele v pritožbi, čeprav priznava, da je bil ta znesek nakazan na njegov račun. Kot že navedeno, to dejstvo za odločitev ni pravno relevantno.

10Sodišče prve stopnje se je opredelilo do trditve toženca glede zahtevka, ki naj bi ga imel v zvezi s Kupoprodajno pogodbo z dne 14. 5. 2017. Pravilno je navedlo, da v zvezi s tem toženec ni predložil nikakršnih dokazov, da navedbam toženca ni moglo slediti in ne uporabiti 98. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Odgovorilo pa je tudi na trditev o pridržni pravici oziroma pravici zadržanja posesti predmetnega stanovanja (terjatev na povrnitev vlaganj ni bila izkazana) in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

11Toženec nadaljnjih zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da tožnikoma ni plačeval najemnine, o posledicah neplačevanja najemnine in prenehanju najemne pogodbe ne izpodbija. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje navedbam tožnikov iz odgovora na pritožbo, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev določb postopka, ko je ugotavljalo dejstva izven trditvene podlage pravdnih strank, vendar navedeno ne predstavlja absolutno bistvene, pač pa relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti. Toženec je v pritožbi ne uveljavlja, tožnika pa se zoper sodbo nista pritožila. Iz tega razloga tudi ni mogoče slediti njunemu predlogu, da naj sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da bo tožnikoma prisodilo to, kar zahtevata po tožbenem zahtevku, saj je v zavrnilnem delu sodba že pravnomočna.

12Ker sta torej tožnika izključna lastnika sporne nepremičnine, toženec pa je v njej brez veljavnega pravnega naslova, sta tožnika upravičena zahtevati vračilo nepremičnine (92. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Posestnik (v konkretnem primeru toženec) ima pravico odkloniti izročitev stvari lastniku le, če izkaže, da je do posesti upravičen (93. člen SPZ)). Tega toženec, glede na že obrazloženo, ni dokazal, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku na izpraznitev in izročitev nepremičnine v roku 60 dni pravilno ugodilo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13Tožnika nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka, saj njun odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje in je bil zato nepotreben (155. člen ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).

¹ Tožnik tam zahteva: izročitev ključa zamenjane ključavnice, da mu toženec omogoči nemoten vstop v sporno nepremičnino (objekt) in nadaljnjo uporabo objekta in premičnih stvari v objektu ter prepoved bodočega poseganja v posest.
² Glavna obravnava je bila opravljena 19. 6. 2018, toženec pa je šele v vlogi z dne 21. 7. 2018 navedel, da se naroka ni mogel udeležiti (brez da bi v zvezi s tem predložil kakršnekoli dokaze).