VSL sklep Cst 674/2018

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izda soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem F., d. o. o., z dne 29. 6. 2018, katere predmet je nepremičnina ID znak: del stavbe 000 za kupnino 84.300,00 EUR (neto).

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (proc. dej. 173) zavrnilo predlog upravitelja za podajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem F. d. o. o., datirane 29. 6. 2018 za nepremičnino ID znak: del stavbe 000 za kupnino 84.300,00 EUR.

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 13. 12. 2017 in da je upravitelj sklenil pogodbo z dražiteljem, ki je na dražbi uspel (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP). Vsebina prodajne pogodbe, ki jo je sklenil upravitelj je v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP (2. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP). Kljub temu, da so izpolnjeni zakonski pogoji za soglasje sodišča k prodajni pogodbi, pa je zaradi upoštevanja načela sorazmernosti med vsemi pravicami, ki bi bile ogrožene v primeru sprejema take odločitve, soglasje zavrnilo. Pri tem je izpostavilo okoliščine, da naj bi bilo bolj verjetno, da stanovanje, v katerem živi izločitvena upnica skupaj z dolžnikom predstavlja skupno premoženje zakoncev, da je upnica nasprotovala prodaji, da je upnica prava neuka stranka, da je v zvezi z uveljavljanjem izločitvene pravice vložila tožbo in da bi v primeru realizacije prodaje bila prizadeta ne le upničina pravica do zasebne lastnine ampak tudi pravica zakoncev do socialne varnosti.

2Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil (proc. dej. 175). V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep spremeni, tako da samo izda soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, podredno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Upnik v pritožbi navaja, da je upnica A. A. izločitveno pravico prijavila po poteku roka za prijavo terjatev. Prodaja na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji z dne 13. 12. 2017 se je opravila 13. 6. 2018, izbrani kupec je kupnino že poravnal. Ker je upnica šele po opravljeni javni dražbi in plačilu kupnine sodišču sporočila, da namerava uveljavljati izločitveno pravico, to ne more biti ovira za prodajo zadevne nepremičnine, glede na določila 4. točke drugega odstavka 299. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje ni sledilo napotkom pritožbenega sodišča v sklepu Cst 482/2018 z dne 4. 10. 2018 in odločilo v nasprotju z zakonom. Izhajalo je iz stališča, da je skupna lastnina na stanovanju absolutna pravica, ki jo lahko upnik v stečajnem postopku uveljavlja mimo vseh rokov. Zmotno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da prodaja stanovanja povzroča izločitveni upnici nepopravljivo škodo materialne narave. Upnica ima do stečajne mase zahtevek do poplačila na delu kupnine, zato ji ne bo nastala škoda. Razen tega je v obravnavanem primeru stanovanje v deležu 1/1 obremenjeno s hipoteko, vpisano na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 1616/08 z dne 5. 12. 2008 in SV 134/11 z dne 4. 2. 2011. Stečajni dolžnik kot zastavitelj je bil ob podpisu navedenih notarskih zapisov izključni zemljiškoknjižni lastnik stanovanja v deležu 1/1, upnica pa sploh ni poskrbela za vknjižbo svoje pravice. Sodna praksa je v primerih izvršbe, ko je upnik pridobil hipoteko na podlagi pravnega posla, zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo zavzela stališče, da dobroverni upnik ne sme trpeti škodljivih posledic.

3O pritožbi se je izjavil upravitelj in predlagal, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe (proc. dej. 180).

4Pritožba je utemeljena.

5Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Vendar prepozno prijavljena izločitvena pravica ni ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice v stečajnem postopku. V takem primeru izločitveni upnik v postopku osebnega stečaja v skladu z določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP v zvezi z določbo prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP s prodajo premoženja izgubi izločitveno pravico. Upnik pa lahko zahteva, da se mu plača denarni znesek dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.

6Prodaja se začne s sklepom sodišča o prodaji oziroma z njegovo pravnomočnostjo (prvi odstavek 330. člena ZFPPIPP). Prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice ni dovoljeno začeti le v primeru, če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP). Prodajna pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje (prvi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Sodišče da soglasje k pogodbi, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji in če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom tega zakona (1. in 2. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP).

7Iz končnega seznama prijavljenih, priznanih in prerekanih terjatev z dne 10. 5. 2017 (p. d. 94) izhaja, da je upravitelj izločitveno pravico upnice prerekal. Na podlagi pravnomočnega sklepa o tretji prodaji nepremičnine z dne 13. 12. 2017 je bila uspešno izvedena javna dražba dne 13. 6. 2018, upravitelj pa je predlagal izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z izbranim kupcem. Upnica je tožbo za ugotovitev obstoja izločitvene pravice vložila 31. 7. 2018 to je po tem, ko je bila sporna nepremičnina na javni dražbi že prodana. Ovira za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe zaradi vložitve prej navedene tožbe zato ni podana. Domnevna izločitvena upnica je izločitveno pravico prepozno prijavila in je ni uveljavila v roku enega meseca od napotitve na pravdo. To bi lahko storila tudi kasneje, ker se v postopku osebnega stečaja ne uporablja določba tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Vendar pa bi morala upnica tudi, če gre za postopek osebnega stečaja, izločitveno pravico s tožbo uveljavljati pred pravnomočnostjo sklepa o tretji prodaji z dne 13. 12. 2017. Izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo dolžnikovega premoženja le v primeru, če je pravočasno prijavljena in je v primeru prerekanja tožba na ugotovitev izločitvene pravice vložena pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP).

8Zmotna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da bo upnici nastala škoda ter bo prizadeta njena ustavna pravica do zasebne lastnine. V stečajnem postopku imajo interesi upnikov, ki imajo pravico do poplačila in uveljavljajo svoje pravice v skladu z določili ZFPPIPP prednost pred dolžnikom in upniki, ki za uveljavitev svojih pravic ne poskrbijo pravočasno. Sankcija za neupoštevanje v ZFPPIPP določenih rokov je izguba možnosti za opravo nekaterih procesnih dejanj v postopku (tretji odstavek 121.člena ZFPPIPP), kar je v skladu z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Izločitveni upnik, ki tožbe za ugotovitev obstoja izločitvene pravice in izročitev premoženja ne vloži do prodaje premoženja, izgubi izločitveno pravico, ostane pa mu pravica zahtevati denarni znesek, dosežen s prodajo premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo. Zato s prodajo v premoženjske pravice upnika ni poseženo. Če bo izločitvena upnica v pravdi uspela, bo upravičena do prejema denarnega zneska, ki je ekvivalenten vrednosti prodanega premoženja.

9V postopku osebnega stečaja se proda vse dolžnikovo premoženje. Če se prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (2. odstavek 395. člena ZFPPIPP). Socialne razmere dolžnika se pri tem ne upoštevajo. Socialne razmere dolžnika in njegove družine se rešujejo v drugih z zakonom določenih postopkih.¹

10Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni izdalo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, kljub temu, da so pogoji iz sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP izpolnjeni, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------
¹ Tako VSL sklep Cst 2/2018 z dne 16. 1. 2018.