VSL Sklep II Kp 29970/2010

I. Pritožba pooblaščenca oškodovanca se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v znesku 30,00 EUR.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom pod točko I z dnem 24. 6. 2017 odpravilo začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca A., d.o.o., ki je bilo odrejeno s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 29970/2010 z dne 24. 6. 2014 v zvezi s sklepi, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa zoper obtoženega B. B. in udeležence C., d.o.o., Č., d.o.o., D., d.o.o., E., d.d., F. F. in G. G.

2Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca iz pritožbenega razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP in predlagal, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Na pritožbo so odgovorili udeleženci Č., d.o.o., G. G., F. F., B. B. in C., d.o.o. ter predlagali zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je z dnem 24. 6. 2017 potekel skupen dopusten čas trajanja začasnega zavarovanja v fazi po vložitvi obtožnice, to je 3 (tri) leta in je zato sodišče prve stopnje pravilno ter zakonito ravnalo, ko je začasno zavarovanje odpravilo. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 502.b člena, ki izrecno določa, da po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje skupno trajanje začasnega zavarovanja ne sme presegati 3 (treh) let.

6Pooblaščenec oškodovanca v pritožbi izpostavlja peti odstavek 502.b člena, ki določa, da do izvršitve pravnomočne sodne odločbe o odvzemu premoženjske koristi (po drugem odstavku 109. člena ZKP se glede pogojev ter postopka odreditve, trajanja in prenehanja začasnega zavarovanja premoženjsko pravnega zahtevka smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, nastale s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, 502. - 502.d člen ZKP), sme začasno zavarovanje skupno trajati največ 10 (deset) let. Stališče pritožnika ni pravilno. V tej kazenski zadevi je res bila že 1. 3. 2016 obtoženemu B. B. izrečena obsodilna sodba, ki pa je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 15. 9. 2016 razveljavljena in je zato potrebno upoštevati četrti odstavek 502.b člena in ne petega odstavka istega člena ZKP. ZKP namreč glede na fazo kazenskega postopka določa rok trajanja začasnega zavarovanja in glede na razveljavitev prve izrečene obsodilne sodbe ta ne obstaja več, ker je bila razveljavljena, v ponovljenem postopku pa je sodišče pravilno ugotovilo potek skupnega dopustnega trajanja roka začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice. Kakršna koli drugačna razlaga procesne situacije in zakonske določbe 502.b člena ZKP ni pravilna. Predvsem pa sodišče prve stopnje ni enačilo nastale procesne situacije v zvezi z začasnim zavarovanjem premoženjsko pravnega zahtevka s priporom oziroma njegovim podaljševanjem po petem odstavku 207. člena ZKP, zato so tovrstne pritožbene navedbe brezpredmetne. Neutemeljene pa so glede na vse navedeno pritožbene trditve, da sodišče ni uporabilo oziroma ni uporabilo pravilno določb 502.b člena ZKP, ker sodišče prve stopnje ni kršilo zakona in zato ni podana v pritožbi zatrjevana relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Oškodovanec ni bil prikrajšan za pravice, ki mu gredo po določilih ZKP, ker je sodišče prve stopnje zakon pravilno razlagalo in tudi uporabilo oziroma ga ni kršilo. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščenca oškodovanca zavrnilo kot neutemeljeno.

7Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je oškodovanec dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v znesku 30,00 EUR (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s taksno tarifo Zakona o sodnih taksah 74013).