VSK Sklep I Ip 11/2019

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep o izročitvi in posledično tudi druga javna dražba o prodaji, opravljena na naroku 7.6.2018, ter sklep o domiku z dne 11.6.2018 razveljavijo in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Upnik sam trpi stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je v tem postopku 7.6.2018 opravilo narok druge javne dražbe za prodajo nepremičnin k.o. 2 I. stavba 1 del stavbe 2 (ID 5) v lasti prve dolžnice do celote in k.o. 2 I. stavba 1 del stavbe 1 (ID 6) v solastniškem deležu druge dolžnice do 2/3 in tretje dolžnice do 1/3. Dne 11.6.2018 je izdalo sklep o domiku, s katerim je ti nepremičnini domaknilo najugodnejšemu ponudniku za kupnino v višini 67.390,98 EUR. Zatem je izdalo izpodbijani sklep o izročitvi, s katerim je navedeni nepremičnini izročilo kupcu in odredilo potrebne izbrise v zemljiški knjigi ter dolžnikom naložilo, da v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa nepremičnini izpraznijo in prazne oseb in stvari izročijo kupcu.

2Zoper sklep o izročitvi se je prva dolžnica pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi. Sklep je nezakonit, na naroku je bila s strani sodnega osebja prisotna višja strokovna sodelavka in zapisnikarica, bila je prisotna tudi dolžnica s pooblaščenko, odvetnico, kot tudi ponudniki. Sodišče je kršilo določbo 6. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki ureja sestavo sodišča. Med drugim je določeno, da strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe. Sodišče je s takim postopanjem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga zaslišanje sodnika, ki ga na naroku ni bilo, strokovne sodelavke, dolžnice in pooblaščenke ter ponudnikov, ki so bili navzoči na naroku. Zaradi navedenih nepravilnosti sedaj v pritožbi zoper sklep o izročitvi dolžnica uveljavlja te nepravilnosti skladno z določbo 189. člena ZIZ. Nepravilno je uporabljen 6. člen ZIZ-J, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

3Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo. Iz zapisnika sledi, da je bil sodnik prisoten na dražbi, tudi prva dolžnica in njena pooblaščenka, odvetnica, sta zapisnik podpisali brez pripomb oziroma ugovorov zoper sestavo sodišča. Opozarja na določbo 286.b člena ZPP. Procesno kršitev določb postopka je treba uveljavljati pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to mogoče, torej na dražbenem naroku in ne kasneje, v okviru pravnih sredstev. Ravnanje prve dolžnice predstavlja predvsem neupravičeno poseganje v kupčevo pričakovano lastninsko pravico in zavlačevanje oziroma oviranje izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe so neresnične, prepozne in neutemeljene ter izvedba predlaganih dokazov ni potrebna. Predlagano zaslišanje odvetnice (same sebe) je v nasprotju s 17. členom Kodeksa odvetniške poklicne etike.

4Pritožba je utemeljena.

5Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik (prvi odstavek 6. člena ZIZ). Izjeme so določene v drugem in tretjem odstavku navedenega člena, določene so pristojnosti strokovnih sodelavcev in sodniških pomočnikov, strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi sodnika vodijo tudi naroke, izrecno pa je predpisano, da to ne velja za naroke za javne dražbe. Na naroku za javno dražbo mora biti prisoten sodnik, ki ga vodi. V konkretnem primeru temu ni bilo tako, na kar opozori pritožba. Pritožbeno sodišče je pred odločanjem priskrbelo poročilo o kršitvah določb postopka, strokovna sodelavka je v dopisu z dne 19.9.2018 pojasnila, da je narok vodila ona, sodnik ni bil prisoten. Enako pojasnilo je z dopisom 20.9.2018 podal sodnik, ki je pojasnil, da na naroku za drugo javno dražbo za prodajo nepremičnin dne 7.6.2018 ni bil navzoč, zaradi nujnega dela v obsežni kazenski zadevi (listovni št. 260 in 261 spisa). Ker je bila torej na naroku za drugo javno dražbo prisotna oziroma jo je vodila strokovna sodelavka, je bilo tedaj kršeno pravilo o sestavi sodišča, podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Gre za uradoma upoštevno bistveno postopkovno kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 339. členom ZPP), zato je opozarjanje upnika v odgovoru na pritožbo na določbo 286.b člena ZPP, ki nalaga strankam, da morajo kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj ko je mogoče, neutemeljeno, saj se ta zahteva ne uporablja glede tistih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6Ker se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (šesti odstavek 189. člena ZIZ), je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o izročitvi in posledično tudi drugo javno dražbo ter sklep o domiku in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje ponovno razpisati drugo javno dražbo in nadaljevati s postopkom. Ob tem je, glede na navedbe upnika iz odgovora na pritožbo o neupravičenem poseganju v pričakovano lastninsko pravico kupca, dodati le, da je res, da ima kupec pričakovano pravico, če je plačal kupnino, in če ni bilo nezakonitosti pri opravi javne dražbe. V konkretnem primeru pa le-ta ni potekala zakonito (primerjaj tudi odločbo Ustavnega sodišča Up-77/04 z dne 11.10.2006, točka 6).

7Pritožnica stroškov ni priglasila, upnik pa sam trpi svoje stroške odgovora na pritožbo, s katero je dolžnica uspela (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).