UPRS Sodba III U 58/2017-6

I. Tožbi se ugodi, odločba gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Nova Gorica št. P06122-2330/2011-42 z dne 8. 8. 2016 in odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-257/2016/2 z dne 9. 2. 2017 se odpravita in se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila 1. točko izreka sklepa gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Nova Gorica, št. P 061122-2330/2011-42 z dne 8. 8. 2016 (v nadaljevanju tudi prvostopni organ) in jo nadomestila z novo točko, ki se glasi: "Predlog A., za obnovo postopka, ki se je končal z odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, št. P 06122-2330/2011-19 z dne 6. 6. 2014, se zavrže" (1. točka izreka). V ostalem delu je pritožbo tožeče stranke zavrnila (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je prvostopni organ zavrgel predlog tožeče stranke, da bi stranski udeleženec vstopila v inšpekcijski postopek, ki se končal z odločbo gradbene inšpektorice št. 506122-2330/2011-19 z dne 6. 6. 2014. Glede na to, da je bil upravni postopek končan, bi moral prvostopni organ predlog za vstop v postopek obravnavati kot predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in je zato tožena stranka 1. točko izreka odločbe prvostopnega organa odpravila.

2V nadaljevanju navaja, da tožeča stranka ne izkazuje pogojev za obnovo upravnega postopka. Tožeča stranka utemeljuje svoj pravni interes z zatrjevanjem, da ima služnostno pravico do stanovanja in uporabe terase, stoječe na parc. št. 317/1 k.o. ... V dokaz je priložila zemljiškoknjižni izpisek, ki potrjuje njene navedbe in menjalno pogodbo z dne 29. 12. 1980, ki je bila podlaga za vpis služnostne pravice na navedeni nepremičnini. Pri vpogledu v zemljiško knjigo je tožena stranka ugotovila, da je bila na podlagi navedene menjalne pogodbe stvarna služnost vknjižena 21. 4. 2016. Pri ustanovitvi stvarne služnosti na podlagi pravnega posla je vpis služnosti v zemljiško knjigo konstitutivnega pomena, kar izhaja iz 215. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). V času izdaje inšpekcijske odločbe dne 6. 6. 2014 tožeča stranka tako pravnega interesa ni izkazovala in tako ni upravičena za vložitev predloga za obnovo postopka. Tožena stranka je zato njeno vlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrgla.

3Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je izgradnja stopnic in terase, ki so predmet inšpekcijskega postopka, predmet pogodbe med tožečo stranko in pravnim prednikom inšpekcijske zavezanke. Z navedeno pogodbo z dne 29. 12. 1980 je bila dogovorjena stvarna služnostna pravica dostopa do stanovanja in uporabe terase na nepremičnini s parc. št. 317/1 v k.o. ... Ob sklenitvi zavezovalnega posla je bilo izstavljeno tudi vknjižbeno dovoljenje za vpis navedene služnosti v zemljiško knjigo in overjen podpis izstavitelja tega dovoljenja.

4Stališče tožene stranke, da tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v inšpekcijski zadevi, ni utemeljeno. Stvarne pravice pravni red ne ščiti zgolj v primeru, ko je popolnoma ustanovljena (od vknjižbe dalje), pač pa tudi že v fazi, ko se šteje za pričakovano pravico (primer odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up 591/10-15). V obravnavani zadevi gre za podobno situacijo, saj je imela tožeča stranka v času podaje predloga za obnovo postopka pravico na zadevni nepremičnini v nastajanju, s tem pa je utemeljen njen pravni interes za sodelovanje v postopku. Okoliščina, da tožeča stranka ni imela vpisane služnosti v zemljiški knjigi, ne pomeni, da tožeča stranka kot predlagatelj ni imela pravno varovane pravice v nastajanju. Enako velja tudi glede stopnic, ki so predmet pravne obveze v korist tožeče stranke. Tožeča stranka ima na podlagi navedene pogodbe terjatev na zadevne pravice, torej ima pravico in zato v konkretnem primeru ne gre le za izkoriščanje dejanskih okoliščin, kar bi pomenilo dejanski interes, pač pa gre pri zadevi glede terase in stopnic za situacijo, ki je urejena s pravnim aktom - pogodbo, na podlagi katere ima tožeča stranka v zvezi z obravnavanimi deli stavbe pravno varovana upravičenja.

5Zaradi nezakonitosti tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se dovoli predlagana obnova postopka, podrejeno pa, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponovni postopek. Tožena stranka naj ji tudi povrne stroške postopka.

6Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

7Tožba je utemeljena.

8Tožeča stranka je predlagala obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, ker meni, da bi morala biti udeležena v inšpekcijskem postopku, v katerem je bila izdana inšpekcijska odločba št. P06122-2330/2011-19 z dne 6. 6. 2014, ki je postala pravnomočna 19. 6. 2014 in s katero je bilo inšpekcijski zavezanki odrejeno, da mora odstraniti pritlično garažo s pohodno teraso in zunanje enoramno stopnišče na zemljišču s parc. št. 317/1 k.o. ..., četudi sta terasa in stopnišče namenjena izključno dostopu do njenega stanovanja, pa ji ta možnost ni bila dana.

9Pravico do stranske udeležbe v postopku ureja 43. člen ZUP, po katerem ima tako pravico oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist (drugi odstavek). Taka oseba mora v svoji vlogi navesti v čem je njen pravni interes (četrti odstavek).

10V zadevi ni sporno, da so stopnice ter pohodna terasa, ki so predmet inšpekcijskega postopka, v izključni funkciji dostopa do vhoda stanovanjske hiše tožeče stranke in da gre za element zgradbe, ki je bistvenega pomena za njeno stanovanjsko hišo. Nadalje ni sporno, da je tožeča stranka s pravnim prednikom inšpekcijske zavezanke dne 29. 12. 1980 sklenila pogodbo, s katero je bila dogovorjena služnostna pravica dostopa do stanovanja in uporabe terase nad garažo, vse na zadevni parc. št. 317/1 k.o. ..., ki je bila sposobna vknjižbe v zemljiško knjigo. Služnost po navedeni pogodbi je bila vpisana v zemljiško knjigo dne 21. 4. 2016 in od tega dne dalje tudi učinkuje proti drugim. Iz navedenega izhaja, da v času izdaje zadevne inšpekcijske odločbe ta služnost v zemljiško knjigo ni bila vpisana, bila pa je vpisana v času izdaje tako prvostopenjskega sklepa, kot tudi drugostopenjskega izpodbijanega sklepa.

11Navedena služnost je bila vknjižena na podlagi zgoraj navedenega pravnega posla. Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 215. člena SPZ se za nastanek stvarne služnosti, poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Navedeni pogoji za nastanek stvarne služnosti na podlagi SPZ, razen samega vpisa v zemljiško knjigo, so bili izpolnjeni v času odločanja inšpektorja v inšpekcijskem postopku, katerega obnovo se predlaga. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, po mnenju sodišča tožeča stranka izkazuje poleg dejanskega tudi pravni interes za vstop v postopek. V konkretni zadevi je bilo namreč s posegom oblastvenega organa poseženo v lastninsko pravico tožeče stranke, saj je bilo poseženo v gradnjo, ki je bila po namenu uporabe namenjena izključno njeni lastnini. Navedeno pa pomeni poseg v lastninsko pravico iz 33. člena Ustave RS, ob upoštevanju dejstva, da je imela tožeča stranka na spornih nepremičninah, ki so bile predmet inšpekcijskega postopka, katerega obnova se predlaga, služnostno pravico v nastajanju, v zemljiški knjigi pa je bila vknjižena v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. Tožeča stranka se je zato v predlogu za obnovo postopka utemeljeno sklicevala na svojo stvarno pravico v pričakovanju. Pridobitev stvarne pravice v polnem obsegu je namreč v razmerju do služečega zemljišča izključno odvisna od njenega ravnanja, to je od vložitve predloga za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo. Glede na opisane dejanske in pravne ugotovitve, je tožeča stranka izkazala, da razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom in je zato, v skladu s stališčem Ustavnega sodišča RS v odločbi opr. št. UP-591/2010 (10. točka), treba upoštevati, da so na tožečo stranko, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, že prešla stvarnopravna upravičenja in da je izključni namen nepremičnine, na katere se nanaša stvarnopravno upravičenje, v izvrševanju lastninske pravice gospodujoče nepremičnine. S tem, ko tožeči stranki v zadevi ni bil priznan pravni interes za vstop v postopek, je bila kršena njena ustavna pravica do zasebne lastnine.

12Po presoji sodišča torej tožeča stranka izkazuje pravni interes za vstop v inšpekcijski postopek. V tem primeru gre le za procesno odločitev. Morebitni vsebinski ugovori v zvezi z izpodbijano inšpekcijsko odločbo bodo zato predmet presoje v obnovljenem inšpekcijskem postopku.

13Glede na navedeno, je sodišče izpodbijano odločbo upravnega organa druge stopnje, s katero je bil odpravljen sklep upravnega organa prve stopnje ter predlog tožeče stranke zavržen, iz razloga po 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo. Iz istega razloga pa je odpravilo tudi sklep o zavrženju prvostopnega organa in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.

K točki II izreka:

14Ker je tožeča stranka s tožbo uspela, ji je sodišče na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 prisodilo pavšalni znesek povračila stroškov v višini, določeni v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, glede na to, da je v zadevi odločalo na seji in da je tožečo stranko pred sodiščem zastopal odvetnik.