VSRS Sklep Dsp 6/2018

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 5. 2017 ter odločilo, da je tožniku delovno razmerje trajalo do vključno 25. 5. 2017. Toženki je naložilo, da tožniku do tega datuma prizna vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi in aneksov k pogodbi, vključno s plačo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahtevek za reintegracijo, reparacijo in ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas je zavrnilo. Ugotovilo je, da je toženka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po četrti alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013 in naslednji), ker ga pet dni zaporedoma ni bilo na delo, o razlogih za odsotnost pa delodajalca ni obvestil. Ker mu toženka ni zagotovila zagovora, je presodilo, da je odpoved nezakonita. Tožnik je pred tem sam podal pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Toženka je pisno odpoved prejela 25. 4. 2017. Da bi bil sklenjen ustni dogovor o preklicu učinkov te odpovedi, tožnik ni dokazal - o tem ni bila obveščena delavka, ki je urejala kadrovske zadeve, direktor je takšen dogovor zanikal, obstoja pisnega dogovora tožnik ni zatrjeval. Zato je sodišče štelo, da je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove odpovedi po poteku odpovednega roka 25. 5. 2017.

2Sodišče druge stopnje je delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje – glede zavrnilnega dela zahtevka za reintegracijo in reparacijo po 25. 5. 2017 in glede ugotovitve obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas - zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v zvezi z 8. členom ZPP. Presodilo je, da dokazna ocena sodišča prve stopnje glede tega, ali je med strankama prišlo do dogovora o odstranitvi učinkov tožnikove odpovedi, ni vestna in skrbna ter analitično sintetična. Obrazložilo je, da pomanjkljive dokazne ocene glede na naravo kršitve ne more samo odpraviti, pri čemer je upoštevalo, da bo treba v primeru dokazanosti obstoja ustnega sporazuma o brezpredmetnosti tožnikove odpovedi ugotoviti relevantna dejstva v zvezi z zahtevkom za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Ker v dosedanjem postopku to še ni bilo storjeno, bi relevantne okoliščine glede tega prvič obravnavalo sodišče druge stopnje, to pa bi ne glede na pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pomenilo nesorazmeren poseg v drugo pravico strank – to je pravico do pravnega sredstva.

3Zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje je toženka vložila pritožbo, ker meni, da bi sodišče druge stopnje domnevne pomanjkljivosti glede dokazne ocene o tem, ali je bil sklenjen dogovor o odpravi učinkov tožnikove odpovedi, odpravilo samo. Navaja, da je zainteresirana za hitro rešitev spora, saj ji v primeru, da tožnik z zahtevkom uspe, že na mesečni ravni nastaja škoda. Vrnitev zadeve na sodišče prve stopnje podaljša postopek, obstaja pa možnost, da bo sodišče druge stopnje novo sodbo sodišča prve stopnje ponovno razveljavilo. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve pred nov senat.

4Predlog je utemeljen.

5Sodišče druge stopnje odloči o pritožbi brez obravnave, kadar oceni, da ta za odločitev v zadevi ni potrebna (prvi odstavek 347. člen ZPP). Če pa senat sodišča druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, mora po drugem odstavku 347. člena ZPP razpisati obravnavo. Sodišče druge stopnje razpiše obravnavo, tudi če je za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti dejstva, ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva, ki jih je pod pogojem iz 337. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi, ali če je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, kljub temu, da jih je stranka pred sodiščem prve stopnje predlagala, ali dokaze, ki jih je pod pogojem iz 337. člena tega zakona predlagala v pritožbi (tretji odstavek 347. člena ZPP).

6Iz navedenih določb, tudi ob upoštevanju 354. člena ZPP, izhaja, da sodišče druge stopnje lahko odpravi tudi bistvene kršitve določb postopka, razen če gre za takšne kršitve, ki jih glede na naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Tudi v takšnih primerih pa sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in ne vrne zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi vrnitev zadeve povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

7V konkretni zadevi ne gre za očitek bistvene kršitve določb postopka, ki je pritožbeno sodišče ne bi moglo samo odpraviti. Sodišče druge stopnje v zvezi s ponovitvijo postopka napotuje sodišče prve stopnje le v smeri, da „upošteva stališča iz tega razveljavitvenega sklepa“ (stališč pa niti ne obrazloži) ter „konkretneje in jasneje oblikuje dokazno oceno.“ Zato je relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP glede na njeno naravo mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje. Njena odprava pred sodiščem druge stopnje bo prispevala k hitrejši rešitvi spora, saj bo postopek končan, če bo ugotovljeno, da med strankama ni bilo dogovora o odstranitvi učinkov tožnikove odpovedi.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijani sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi dela sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.