VSL Sodba in sklep VI Kp 31184/2013

I. Ob obravnavanju pritožbe zagovornika obtoženca se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti v točki III. (glede odvzema protipravne premoženjske koristi) in v točki V. (stroški postopka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V nespremenjenih delih se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo II K 31184/2013 z dne 20. 4. 2018 obtoženemu A. A., ki ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po petem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 in kaznivega dejanja jemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1, določilo posamični kazni, nato pa izreklo enotno kazen dve leti zapora in na podlagi osmega odstavka 56. člena KZ-1 odločilo, da se le-ta izvrši z delom v splošno korist v trajanju 1.460 ur, ki jih mora obtoženec opraviti v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe. Odločilo je tudi, da se mu na podlagi 74. člena KZ-1 odvzame protipravna premoženjska korist v znesku 7.812,00 EUR, da se oškodovanca B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) napoti na pravdo in da mora obtoženec na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in po pravnomočnosti sodbe odmerjeno sodno takso.

2Zoper sodbo sta pritožbi vložila:

- obtoženi A. A. zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka s predlogom, da se ga oprosti plačila stroškov postopka in

- obtoženčev zagovornik zoper odločbo o odvzemu protipravne premoženjske koristi s predlogom, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtožencu znesek 7.812,00 EUR ne odvzame.

3Pritožbeno sodišče ob obravnavanju pritožbe zagovornika obtoženca ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, ki ga s pritožbo izpodbija zagovornik, storilo absolutno bistveno kršitev pravil kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, saj sodba sodišča prve stopnje glede navedenega nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz izreka izpodbijane sodbe v točki I.2 namreč izhaja očitek, da je obtoženec sprejel korist v višini kupnine za 300 knjig z naslovom »...«, ki jo je napisal in kot direktor družbe X. d.o.o., leta 2008 tudi izdal in jo v navedeni vlogi nato prodal družbi Y. d.o.o., za kar je kot direktor družbe X. d.o.o. tudi izdal fakturo št. 01/2009 z dne 23. 2. 2009 za znesek 7.812,00 EUR in kot polovični družbenik X. d.o.o. sprejel korist v višini zgoraj navedene kupnine za knjigo.

4Sodišče prve stopnje višine premoženjske koristi in prejemnika le-te na naroku za izrek kazenske sankcije ni ugotavljalo, saj glede slednjega ni izvedlo nobenega dokaza. V razlogih sodbe je navedlo, da je obtoženec premoženjsko korist v znesku 7.812,00 EUR pridobil protipravno, saj mu ta po zakonu ni pripadala, zaradi česar mu jo je tudi odvzelo, zavrnilo pa je zatrjevanje obrambe, da naj bi ta znesek ustrezal kupnini, prejeti od prodaje knjige. Pri tem pa iz obrazložitve ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje celoten znesek protipravne premoženjske koristi odvzelo obtožencu kljub temu, da je bil znesek nakazan na račun gospodarske družbe. Ker sodba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, je obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe (in iz izpiska iz sodnega registra za družbo X. d.o.o.) namreč izhaja, da je bil obtoženec eden od dveh družbenikov te družbe, prav tako pa iz izreka izhaja tudi, da je bil znesek 7.812,00 EUR nakazan družbi X. d.o.o. in torej ne obtožencu. Gre za odločilno okoliščino, kdo je protipravno premoženjsko korist prejel – torej obtoženec ali družba X. d.o.o. (glede na ločenost premoženja obtoženca in gospodarske družbe, katere družbenik je obtoženec) in tudi koliko je le-ta znašala. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev bi sodišče prve stopnje šele lahko odločilo, komu, v kakšnem obsegu in na kakšen način je potrebno protipravno premoženjsko korist tudi vzeti glede na to, da ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, izhaja iz načela, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

5Ker je pritožbeno sodišče ob obravnavanju pritožbe obtoženčevega zagovornika navedeno kršitev ugotovilo po uradni dolžnosti, je sodbo sodišča prve stopnje v točki III. izreka razveljavilo in jo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Ob tem se sodišče druge stopnje s pritožbenimi navedbami, češ da naj bi bila kupnina v znesku 7.812,00 EUR dejansko posledica obtoženčevega vloženega dela in stroškov za dejanski izdelek, ni ukvarjalo, ker so zaradi sprejete odločitve tovrstne pritožbene navedbe postale povsem nerelevantne.

6Višje sodišče pritožbe obtoženca, ki se nanaša zgolj na odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka, upoštevaje okoliščino, da je odločbo o stroških postopka glede na predhodno odločitev razveljavilo, vsebinsko ni obravnavalo.

7V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje na naroku za izrek kazenske sankcije prebrati redni izpisek iz sodnega registra za družbo X. d.o.o. na list. št. 112 in naslednjih spisa, prebrati račun 01/2009 v prilogi A 707 spisa in po potrebi izvesti še druge dokaze, na podlagi katerih bo šele lahko odločilo, koliko znaša protipravna premoženjska korist in ali jo je ter v kakšni višini prejel obtoženec ali družba X. d.o.o., odločiti bo moralo o načinu odvzema te koristi in o o stroških kazenskega postopka, nato pa bo glede vsega navedenega moralo navesti tudi prepričljive in tehtne razloge.

8V preostalem je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, saj se le-ta ni izpodbijala s pritožbo, prav tako pa glede slednje niso bile ugotovljene kršitve, ki jih ugotavlja drugostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi 383. člena ZKP.