VSL Sklep I Cpg 874/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik je dolžan upniku v osmih dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 853,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku paricijskega roka dalje šteto od vročitve te odločbe, do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu upnika in s sklepom o zavarovanju opr. št. Zg 8/2018 z dne 4. junija 2018 (red. št. 4) v korist upnika notarki A. A. odredilo prepoved dolžniku izplačati dividende za 13.786 pri notarki deponiranih delnic družbe B. d. d. (v nadaljevanju delnice: X) v zneskih:

(1) 9.650,20 EUR, po sklepu nadzornega sveta B. d. d. o izplačilu vmesnih dividend z dne 3. 12. 2014, v deponacijskem zapisniku DK 00/2015;

(2) 61.485,56 EUR, po sklepu skupščine B. d. d. z dne 21. 6. 2016, v deponacijskem zapisniku DK 00/2016;

(3) 57.901,20 EUR, po sklepu skupščine B. d. d. z dne 27. 6. 2017, ki so deponirane pri KDD - Centralna klirinško depotna družba, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V K 29970/2010 z dne 14. 9. 2017.

Skupni znesek zavarovanja znaša 129.036, 96 EUR.

Nadalje je sodišče prve stopnje v primeru kršitve prepovedi določilo izvršilno sredstvo z izrekom denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR ter naložilo dolžnikovima dolžnikoma notarki ter KDD, da dolžniku v roku 30 dni nakažeta dividende, če bo z originalnimi listinami sodišča izkazal, da je bila začasna odredba pravnomočno razveljavljena.

Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je bil član uprave upnika in zakoniti zastopnik dolžnika C. C. s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V K 29970/2010 z dne 14. 9. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 29970/2010 z dne 26. 4. 2018 (A5, A6) obsojen zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Kazenskega zakonika. Upnika je namreč C. C., ki je nastopal za upnika v vlogi člana uprave, za dolžnika pa kot njen zakoniti zastopnik, pri prodaji prej navedenega števila delnic oškodoval. Delnice je kot član uprave upnika dolžniku prodal namesto po tržni ceni 21,00 EUR za delnico po ceni 9,00 ali 9,30 EUR. Namesto plačila kupnine v denarju je dogovoril nadomestno izpolnitev v obliki plačila kupnine z delnicami D. d. d. v vrednosti 35,00 EUR za delnico, ki je bila vredna 0. Nad D. je bil namreč takoj zatem 30.11.2017 predlagan začetek stečajnega postopka.

Oškodovani upnik je bil po končanem kazenskem postopku napoten na pravdo. Odpravljena so bila vsa zavarovanja iz naslova prepovedi izplačila dividend dolžniku (B9).

S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 618/2011 z dne 3. 4. 2015 (A7) so bile pogodbe o prodaji in nakupu delnic sklenjene med upnikom in dolžnikom ter dolžnikom in družinskimi člani C. C., zakonitega zastopnika dolžnika, ugotovljene kot nične.

Na podlagi naloga dolžnika so bile vse navedene navadne delnice X 6. 3. 2018 na KDD prenesene nazaj na upnika.

Navadne delnice dajejo pravico do dividende (druga alineja 176. člena ZGD-1). Dolžnik je delnice pridobil na podlagi ničnih poslov. Zato dolžnik ni upravičen do dividend, ampak te za leta 2014, 2016 in 2017 pripadajo upniku. Verjetnost upnikove terjatve je torej izkazana po prvem odstavku 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

C. C. je kot zakoniti zastopnik dolžnika, kot je bilo ugotovljeno v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 618/2011 z dne 3. 4. 2015, nezakonito prenašal delnice na svoje družinske člane. S tem ravnanjem je aktivno želel onemogočiti ali precej otežiti uveljavljanje upnikove terjatve. Dolžnik tudi nima odprtih računov (A9), njegov kapital je negativen (A10). Zato obstoji tudi drugi pogoj, to je nevarnost uveljavljanja upnikove terjatve po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Delnice so deponirane pri notarki in pri KDD. Če bo sklep o izdani začasni odredbi po pravnomočni odločbi o tožbenem zahtevku pravnomočno razveljavljen, bodo dividende izplačane dolžniku. Zakonske zamudne obresti so bistveno višje kot obresti na trgu. Dolžniku torej ne bo nastala nobena škoda. Zato je izpolnjen tudi ta pogoj (tretji odstavek 270. člena ZIZ).

2Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo plačilo upnikovih stroškov v osmih dneh, v višini 997,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da dolžnik ne more izpodbiti obeh pravnomočnih sodb, kazenske in civilne. Tudi vložitev izrednega pravnega sredstva, zahteve za varstvo zakonitosti, tega v ničemer ne spremeni. Sklicevanje na še dva pravdna postopka, iz drugih obdobij delovanja C. C., ki pa sploh še nista pravnomočna, ne moreta vplivati na upnikovo terjatev v tej zadevi. Upnik ima lastne delnice šele od 6. 3. 2018. Prepoved izplačila dividend se nanaša na obdobje pred tem. Dolžnik v ugovoru tudi ni uspel izpodbiti razlogov v izpodbijanem sklepu o izdani začasni odredbi o obstoju nevarnosti in, da dolžnik z izdano začasno odredbo ne bo utrpel škode. Sodišče prve stopnje je kot povsem pavšalne zavrnilo njegove trditve, da bi s plačilom dividend dolžnik ustvaril dobiček pri svojem poslovanju. Dolžnik pa je s trditvijo, da bi dividende porabil za stroške poslovanja oziroma odvetnika, ob tem, da drugega premoženja nima, ravno potrdil, da je bila izdaja začasne odredbe nujna.

Pritožba dolžnika

3Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in je smiselno uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, postopek ustavi in razveljavi opravljena pravdna dejanja.

4Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril in sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

5Pritožba ni utemeljena.

Razlogi sodišča druge stopnje

6Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo, ker se z začasno odredbe varuje upnikov zahtevek iz naslova plačila dividend za leto 2014, 2016 in 2017. Dolžnik s pritožbenimi razlogi ne nasprotuje ugotovitvam v izpodbijanem sklepu, povzetih v nadaljevanju. Te so, da je bilo o nezakonitem prenosu navadnih delnic X od upnika na dolžnika pravnomočno odločeno v kazenskem postopku zoper C. C. kot člana uprave upnika in zakonitega zastopnika dolžnika, da je bil upnik v kazenskem postopku s premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pravdo. Zavarovanje, ki se je nanašalo tudi na sporno plačilo dividend iz obdobja, ki je bilo upoštevano v tem postopku, je bilo v kazenskem postopku odpravljeno. Opisani prenos delnic je bil ugotovljen kot ničen v pravdnem postopku. To torej pomeni, da pravno odločilnih dejstev ugotovljenih v tem postopku sploh ne napada.

7Dolžnik ne more izpodbiti sklepa s trditvami, da bo lahko C. C. plačal škodo, ko bo prodal (svoje) delnice X. Najprej že zato ne, ker teče postopek med upnikom in dolžnikom, ki sta gospodarski družbi. Če sodišče druge stopnje to trditev razume tako, da deluje C. C. kot zakoniti zastopnik dolžnika in bi poplačal dolžnikove dolgove iz svojih sredstev, pa glede na pritožbene trditve, da bo šele prodal navedene delnice, to pomeni, da upnik zaenkrat mora zavarovati svoj pravni položaj.

8Nadalje sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu razlogu, da je vprašljiv upnikov položaj, ker 2014, 2016 in 2017 ni bil delničar družbe B. d. d. To pa ni bil ravno zaradi pravnomočno ugotovljenega nezakonitega in ničnega ravnanja C. C. kot člana uprave upnika in zakonitega zastopnika dolžnika.

9Zato je po oceni sodišča druge stopnje izkazana verjetnost upnikove terjatve do plačila dividend, ki bi mu šle, če ne bi prišlo do pravnomočno nezakonitega prenosa (prodaje) delnic X s strani upnika dolžniku. Pravna podlaga za vrnitveni zahtevek je 87. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Prenos kot je bilo pojasnjeno je bil pravnomočno ugotovljen kot ničen. Zato mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe (prvi odstavek 87. člena OZ). Slednje bo mogoče, če bo upnik uspel s tožbenim zahtevkom po tožbi z dne 9. 7. 2018 (A20), ker so dividende od 13.786 delnic X v višini 71.045,76 EUR (sklep nadzornega sveta I. 3. 12. 2014 in sklep skupščine iste družbe z dne 21. 6. 2016) deponirane pri notarki, dividende od 9.759 delnic v višini 57.910,20 EUR (sklep skupščine iste družbe z dne 27. 6. 2017) pa na namenskem fiduciarnem računu pri KDD.

10Upnik pa je v postopku še zatrjeval in dokazal, da je z družbo B. d. d. 18. 7. 2018 sklenil Pogodbo o odstopu terjatev, s katero je kot odstopnica svoje morebitne terjatve iz vračila deponiranih dividend X prenesla nanj kot prevzemnika te terjatve (v nadaljevanju: Pogodba, A22). Pri tem ni pravno odločilnega pomena v kakšnem medsebojnem pravnem položaju sta upnik in B. d. d. Procesno legitimacijo ima upnik torej tudi na podlagi Pogodbe.

11Ne drži pritožbeni očitek, da gre v postopkih, ki se vodijo pod opr. št. VII Pg 2522/2015 in II P 2054/2015 za enake dividende X, katerih plačilo je bilo zavarovano v konkretnem primeru. Upnik je namreč v odgovoru na pritožbo pojasnil, da gre v navedenih postopkih za dividende X, o plačilu teh pa je bilo odločeno na podlagi sklepa skupščine z dne 17. 6. 2015 (torej za dividende iz leta 2014), ki niso predmet tega postopka.

12Dolžnik v pritožbi niti ne nasprotuje razlogom v izpodbijanem sklepu, kjer je sodišče ugotovilo, da je podana nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve oziroma, da dolžniku z izdano začasno odredbo ne bo nastala škoda.

13Dolžnik v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge, ki za odločitev v tej zadevi niso bilo pravno odločilnega pomena. To so tisti, ki se nanašajo na kazenski postopek, druge pravdne zadeve, ki so v teku med pravdnima strankama, o katerih sodišče še ni pravnomočno odločilo, in vsi, v katerih ponavlja svoje stališče iz ugovora, nanje pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu že odgovorilo. Pritožbeni postopek namreč ni namenjen ponavljanju istega, do česar se je opredelilo že sodišče prve stopnje. Na pravno neodločilne pritožbene razloge torej sodišče druge stopnje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP, 366. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

14Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 239. členom ZIZ).

15Odločitev o stroških postopka zavarovanja temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena, 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 239. členom ZIZ. Upniku pripadajo stroški za nagrado po tarifni številki 27 v zvezi z 18 tar. št. Odvetniške tarife (OT) 1500 točk, 2% materialni stroški po 11. členu OT od 1000 točk in nad 1000 točk 1 % (25 točk), 22% DDV 335,50 točk, skupaj 1860 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) pripada upniku 853,96 EUR. Če bo dolžnik zamudil s plačilom stroškov, bo moral plačati še zakonske zamudne obresti od izteka paricijskega roka dalje do plačila (prvi odstavek 299. člena OZ).