VSL Sodba I Cp 2368/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana zamudna sodba v I. točki izreka delno spremeni tako, da se tožbeni zahtevek glede ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi tudi hladilnik, ki se nahaja v kuhinji v pritličju (po vrednosti in stanju na dan 26. 2. 2016), zavrne.

V preostalem se pritožba zavrne in se zamudna sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo z dne 20. 8. 2018:

- ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank kombinirano vozilo - kombi znamke FIAT, model Ducato in viličar Indos star 30 let, z nosilnostjo 5 ton, nepremičnina s parc. št. 5/0 k.o. ..., denarna sredstva na TRR in drugih bančnih računih odprtih na ime vsakega od njiju in premičnine v stanovanjski hiši na naslovu ..., in sicer zakonska postelja, nočni omarici, vgradnja omara velika - večkrilna, stropna luč, žaluzije na oknih (v prvi sobi v mansardi), omara velika dvokrilna, zakonska postelja, dve nočni omarici, stropna luč, LCD televizor, žaluzije na oknih (v drugi sobi v mansardi) ovalna steklena miza, velika, kuhinjski stoli tapecirani z usnjem, 6 kom, kavč trosed, stropna luč, žaluzije na oknih (v dnevni sobi v mansardi), tuš kabina, stenska toaletna omarica s svetilom, stropna luč (v kopalnici z WC v mansardi), stenski kuhinjski elementi 3 kom, talni kuhinjski elementi 3 kom, kuhinjska napa z omarico, kuhinjski pult, štedilnik na trda in ostala goriva (zidan), hladilnik Gorenje mali, salamoreznica, miza masiva hrast, kotna klop masiva hrast, stola masiva hrast, 2 kom, skrinji 2 kom, luči 2 kom + luč v kuhinjskih elementih, posoda AMC 10 kom, jedilni pribor: vilice, žlice, noži, desertne žlice in desertne vilice, vsake po 6 kom, zajemalke 3 kom, kuhinjski noži za rezanje 3 kom, krožniki trije kompleti (plitvi, globoki, desertni, vsak po 6 kom), skupaj 54 kom, kozarci 6 kom, lončki 6 kom, plastična posoda 6 kom, stropna luč, žaluzije na oknih (v kuhinji v 1. nadstropju), kavč trosed iz blaga, LCD televizor, sesalec Vorwerk s kompletom krtač, likalnik na paro, likalna miza, harmonika proiz. Frece (frajtonarica), zlati uhani in zlata verižica, sobno kolo, stropna luč, žaluzije na oknih (v dnevni sobi z jedilnico v 1. nadstropju), omari veliki 2 kom, zakonska postelja, nočni omarici, stropna luč, posteljnina 3 kompleti, letne in zimske odeje, odeje iz moherja 6 kom, žaluzije na oknih (v spalnici v 1. nadstropju), stenski kuhinjski elementi 5 kom, talni kuhinjski elementi 2 kom, kuhinjski pult, mikrovalovna pečica, štedilnik na trda in ostala goriva (zidan), pomivalni stroj, hladilnik, miza velika, kotna klop, stoli 3 kom, luči 2 kom + luč v kuhinjskih elementih, manjša omarica za posodo (komoda), veliki LCD TV, žaluzije na oknih (v kuhinji v pritličju), sodi (fostfrei) za vino 1.000 l, 5 kom, stenske police lesene za steklenice (v vinski kleti), cisterni za nafto 1.000 l, 2 kom, peč za centralno ogrevanje, črpalke za vodo (ogrevanje), 3 kom (v kurilnici), hrastova miza velika, hrastove klopi 2 kom, kosilnica za travo, motorna žaga za drva Still (v vrtni uti) in celotna oprema in premičnine, ki se nahajajo v gostinskem lokalu na naslovu S., in sicer leseni (prednji) točilni pult z granitno oblogo, hladilniki gostinski v prednjem pultu, stenske lesene omarice 3 kom, rostfrei zadnji (retro) pult, hladilniki gostinski v retro pultu, 4 kom, pomivalni stroj gostinski v retro pultu, ledomat gostinski, prostostoječa rostfrei talna omara (pult), 2 kom, barski stoli 3 kom, barski mizici z granitno oblogo, 2 kom, leseni oblazinjeni klopi (separeja), 2 kom, gostinske kovinske mize zunanje, 6 kom, gostinski kovinski stoli zunanji 24 kom ter podjetje samostojnega podjetnika s firmo X. s.p. in v okvir slednjega vsa osnovna sredstva, zaloge, drobni inventar, terjatve in ostalo, vse po vrednosti in stanju na dan 26. 2. 2016, to je na dan pravnomočne razveze njune zakonske zveze (točka I izreka),

- odločilo, da je dolžan toženec tožnici v roku 30-ih dni povrniti 514,06 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (točka II izreka).

2Zoper zamudno sodbo se iz razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialne prava pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbo zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne v vnovično odločanje na prvo stopnje (v obeh primerih s stroškovno posledico). Pojasnjuje, da na tožbo ni odgovoril, ker je med pravdnima strankama v teku že sodni postopek pred Okrožnim sodiščem v Krškem I P 71/2017 zaradi istega predmeta. Poudarja, da predmet tožbe, razen glede nepremičnine, ni dovolj določen oziroma določljiv. Šlo naj bi za nedopustno oziroma najmanj nesklepčno tožbo, saj predmeta ni moč individualizirati. Sklicuje se na obrazložitev, ki jo je Vrhovno sodišče RS podalo v odločbi II Ips 128/2016 z dne 21. 9. 2017. Zahteva, da tožnica premičnine določno opredeli ne le generično, zanjo ne predstavlja nedosegljivega trditvenega bremena, medtem ko toženec na podlagi takšnih trditev ne more uspešno graditi svoje obrambe. Kombi znamke FIAT, model Ducato, je premalo določno opredeljen. Ker gre za vozilo, ki je registrirano v uradnih evidencah, bi tožnica nedvomno lahko pridobila podatke o določnejši označbi, če bi to želela, če že sama podrobnejših oznak ne ve. V zvezi s takšno odločitvijo v zamudni sodbi tudi ne bo mogoče predlagati delitve oziroma izvršbe, saj ni jasno, za katero vozilo sploh gre. Povsem nesklepčen je izrek v delu, da so skupno premoženje denarna sredstva na TRR in drugih bančnih računih, odprtih na ime pravdnih strank, brez navedbe vsaj številke računa, števila računov, naziva banke in brez višine denarnih sredstev. Prav tako ni jasno, kaj so „drugi bančni računi“. Stanovanjske premičnine, zakonska postelja, nočni omarici, vgradnja omara, velika večkrilna, stropna luč, žaluzije na oknih v prvi sobi v mansardi in omara velika dvokrilna, zakonska postelja, dve nočni omarici, stropna luč, LCD televizor, žaluzije na oknih v drugi sobi v mansardi, so povsem nedoločno opredeljene, saj jih v postopku delitve ne bo mogoče identificirati in med pravdnima strankama razdeliti. Niti ni jasno, kaj je prva soba, kaj je druga soba mansarde, oziroma koliko je sploh žaluzij. Premičnine niso določno opredeljene. Podobne navedbe o nezadostni individualiziranosti, nedoločni opredeljenosti in posledični nemožnosti delitve pritožba omenja tudi glede ostalih v tožbi navedenih premičnin (kosov pohištva). Nesklepčen naj bi bil tudi zahtevek v delu, kjer tožnica uveljavlja, da je skupno premoženje podjetje samostojnega podjetnika s firmo X. s.p. in v okviru slednjega vsa osnovna sredstva zaloge, drobni inventar, terjatve in ostalo. V kolikor tožnica uveljavlja delež na podjetniškem skupnem premoženju, lahko uveljavlja delež le na podjetniškem premoženju kot celoti, tako na aktivi kot pasivi, ne pa le na aktivnem premoženju. Pritožba poudarja, da med istima pravdnima strankama teče postopek zaradi ugotovitve skupnega premoženja, in sicer pod opr. št. ..., pri čemer o zahtevku še ni odločeno, zaradi česar gre za litispendenco. Tožnica v omenjeni pravdi Okrožnega sodišča v Krškem uveljavlja, da se je vrednost nepremičnine parc. št. 1, k. o. Y. v času trajanja izvenzakonske skupnosti in zakonske zveze pravdnih strank iz razloga vlaganja sredstev, dela in truda pravdnih strank kot izvenzakonskih partnerjev povečala za 600.000,00 EUR in od toženca zahteva izplačilo vlaganj v znesku 300.000,00 EUR. Tožnica v tožbi trdi, da naj bi bilo povečanje vrednosti nepremičnin tudi iz naslova izdelave opreme prostorov in drugih predmetov, na katere se sklicuje prav tako v predmetnem postopku.

3Tožnica je v pritožbi predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je delno utemeljena.

5O litispendenci, zaradi obstoja katere sodišče pozneje vloženo tožbo zavrže, govorimo takrat, ko med istima strankama o istem zahtevku pravda že teče (drugi odstavek 189. člena ZPP¹). Glede na to, da v tem postopku tožnica zoper toženca uveljavlja zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja, medtem ko v zadevi ... Okrožnega sodišča v Krškem zoper njega (kot slednji to sam navaja v pritožbi; glej tudi tožbo v prilogi A3) uveljavlja ugotovitev, da se je zaradi vlaganj v nepremičnino parc. št. 1 k.o. Y² vrednost le-te povečala za 600.000,00 EUR, in plačilo denarnega zneska (300.000,00 EUR), očitno ne gre za isti zahtevek,³ zaradi česar je pritožbeno sklicevanje na obstoj litispendence neutemeljeno.⁴

6Tožba mora tako glede glavne stvari kot stranskih terjatev obsegati zahtevek, ki je določen (oziroma določljiv⁵), kot tudi dejstva, s katerimi ga tožnik utemeljuje (glej prvi odstavek 180. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnica vse stvari, glede katerih v tožbenem zahtevku uveljavlja, da sodijo v skupno premoženje, opredelila (vsaj) določljivo, dovolj konkretizirane pa so v tem pogledu (torej identifikacije teh stvari) tudi same tožbene trdite. Zato ni moč govoriti ne o nepopolnosti in ne o nesklepčnosti njene tožbe. Vse omenjeno velja tako glede kombija, viličarja, denarnih sredstev kot tudi pohištva, ki ga je opredelila glede na posamezne (konkretno opredeljene) prostore v stanovanjski hiši,⁶ vse pa hkrati jasno zamejila na vrednost in stanje na dan pravnomočne razveze zakonske zveze pravdnih strank (26. 2. 2016). V okviru tožbenih trditvah je vse stvari (predmete) nadalje individualizirala z omenjanjem (dodatnih) okoliščin kot npr. kje, kdaj (točno), kako točno (način plačila) in za kakšen znesek so bile kupljene, nekatere pa tudi z njihovimi dimenzijami ali z drugimi njihovimi lastnostmi.⁷

7Predvsem stopnja potrebne konkretiziranosti trditev pravdnih strank (pa tudi same določenosti zahtevka) je v določeni meri zmeraj odvisna od okoliščine, ali med njima v tem oziru (npr. glede identifikacije predmeta zahtevka) obstajajo morebitne nejasnosti. Če toženi stranki iz kateregakoli utemeljenega razloga ni (povsem) jasno, kaj se od nje zahteva, mora na to opozoriti, kar za tožečo stranko posledično pomeni dolžnost dodatnega opredeljevanja (individualizacije) predmeta tožbenega zahtevka oziroma podajanja nadaljnjih trditev. Toženec je imel v konkretnem primeru na (po mnenju tega sodišča sicer neutemeljeno) zatrjevane nejasnosti možnost opozoriti že v odgovoru na tožbo, ki pa ga ni vložil. Tudi glede na to neprepričljivo izzveni njegovo pritožbeno pojasnjevanje, zakaj naj bi bila tožbena opredelitev (posledično pa tudi izrek izpodbijane sodbe) stvari, glede katerih tožnica uveljavlja ugotovitev, da sodijo v skupno premoženje pravdnih strank, (praktično v celoti) nedoločena.

8Predhodne ugotovitve veljajo v prvi vrsti za pritožbene trditve glede kosov pohištva (in drugih stvari), ki naj bi se nahajali v posameznih (konkretno opredeljenih) prostorih stanovanjske hiše. Pri tem je bolj od dejstva, da niti ne navede, kako bi morala tožnica posamezne kose pohištva (vključno z žaluzijami na oknih) še dodatno opredeliti (npr. po barvi ali proizvajalcu), pomembna okoliščina, da pritožnik ne pojasni, zakaj posameznega (v tožbi opredeljenega) kosa pohištva ali aparata (npr. kavča ali LCD televizorja), ki se nahaja v (konkretno opredeljenem) prostoru, v (morebitnih) nadaljnjih postopkih ne bi bilo moč identificirati (ker bi bilo npr. takšnih kosov pohištva ali aparatov istem prostoru več⁸). Skratka ne uspe konkretno pojasniti, zakaj bi lahko upoštevaje njihovo opredelitev v tožbenem zahtevku (in obrazložitvi tožbe) prišlo do morebitne zamenjave stvari (predmetov) ali zakaj ne bi bilo možno ugotoviti, kateri te so. Zgolj zatrjevanje, češ da ni jasno (ne da bi bilo to konkretneje obrazloženo), za katero stvar gre, pa v tem pogledu ne zadošča (ne prepriča).

9Enako velja za pritožbeno omenjanje nejasnosti pri tožbeni opredelitvi kombiniranega vozila (kombi znamke FIAT, model Ducato), viličarja (Indos, star 30 let, z nosilnostjo 5 ton), ki upoštevaje tožbene trditve prav tako sodita v skupno premoženje pravdnih strank. Ker pritožnik ne zatrjuje, da obstajajo tudi druga kombinirana vozila oziroma viličarji⁹ (ki predstavljajo skupno premoženje ali premoženje ene od pravdnih strank) z lastnostmi opredeljenimi v tožbi, neprepričljivo izzveni njegov očitek, da bi lahko tožnica pridobila podatke o številki registracije iz uradnih evidenc,¹⁰ kot tudi da naj bi bil viličar znamke Indos, star 30 let in z nosilnostjo 5 ton, opredeljen povsem generično. Iz podobnih razlogov ni moč slediti očitkom glede denarnih sredstev, v zvezi s katerimi pritožnik očita, da v tožbenem zahtevku (oziroma točneje v izreku izpodbijane zamudne sodbe) ni navedena št. bančnega računa, število računov, naziv banke in višina sredstev na računu (računih). Z opredelitvijo, da gre za denarna sredstva, ki se nahajajo na TRR oziroma drugih bančnih računih,¹¹ vsake (v pomenu katerekoli) od pravdnih strank, in da je v tem oziru (glede stanja računa) relevanten datum 26. 2. 2016, je tožbeni zahtevek¹² tudi v tem delu določljiv.¹³ Na drugi strani so pritožbeni pomisleki glede (morebitne) spojenosti v tožbenem zahtevku dvakrat (v dveh kuhinjah) omenjenega štedilnika na trda in ostala goriva (ki naj bi bil zidan), ne le nedopustno novi (prvi odstavek 337. člena ZPP), ampak tudi sicer nejasni (pravilneje hipotetični).¹⁴

10Neutemeljen je nadalje očitek o nesklepčnosti tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na podjetniško premoženja oziroma premoženje, ki sodi v okvir samostojnega podjetnika V. s.p., češ da bi morala tožnica z njim zajeti ne le aktivo, ampak tudi pasivo. V primerih, ko tudi podjetniško organizirano premoženje (s.p.) zaradi izpolnjenosti zakonskih pogojev (če gre torej za premoženje, ki ga zakonca/zunajzakonska partnerja v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR¹⁵ pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze/zunajzakonske zveze) predstavlja skupno premoženje (oziroma njegov del),¹⁶ potem (bivša) zakonca (zunajzakonska partnerja) za vse v zvezi z njim nastale obveznosti (glej drugi odstavek 56. člena ZZZDR) nerazdelno odgovarjata že po samem zakonu.¹⁷ Zato obstoja te odgovornosti (obveznosti) v okviru tožbe na ugotovitev skupnega premoženja ni potrebno posebej uveljavljati.

11Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je tožnica glede hladilnika, ki se nahaja v kuhinji v pritličju, navedla, da gre za stari hladilnik iz prvega nadstropja (glej 13. stran tožbe). Pred tem pa je na 9. strani tožbe (kjer opisuje predmete, ki se nahajajo v kuhinji v prvem nadstropju) pojasnila, da je bil stari (veliki) hladilnik, ki se je pred tem nahajal v kuhinji in sta ga stranki odnesli v spodnjo etažo stanovanjske hiše (kjer naj bi se po njenem vedenju še vedno nahajal), last toženca. V omenjenem delu je zato po mnenju pritožbenega sodišča tožbeni zahtevek neodpravljivo nesklepčen.¹⁸ Zato je bilo potrebno pritožbi v tem oziru ugoditi in izpodbijano sodbo v I. točki izreka delno spremeniti (358. člen ZPP) tako, da se tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi tudi hladilnik (po vrednosti in stanju na dan 26. 2. 2016), ki se nahaja v kuhinji v pritličju, zavrniti. Upoštevaje, da je tožnica kljub tej delni zavrnitvi s sorazmerno velikim delom svojega tožbenega zahtevka uspela, omenjena sprememba na stroškovno odločitev v II. točki izreka izpodbijane zamudne sodbe ne vpliva.

12Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo v preostalem kot neutemeljeno zavrnilo, zamudno sodbo sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP). Glede na to, da je toženec s pritožbo uspel zgolj v sorazmerno majhnem delu, sam trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške. Tudi tožnica sama krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k predmetni odločitvi niso v ničemer prispevale (prvi in drugi odstavek 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami
² Ki ni predmet v tej pravdi postavljenega ugotovitvenega tožbenega zahtevka.
³ Glej npr. VSL sklep I Cp 689/2012 z dne 13. 3. 2012. Na presojo, ali gre za litispendenco, nima nobenega vpliva niti pritožbeno pojasnjevanje, da naj bi tožnica svoj denarni zahtevek iz naslova vlaganj v drugi pravdi utemeljevala tudi z omenjanjem predmetov (pohištva), glede katerih v tej pravdi uveljavlja ugotovitev, da predstavljajo skupno premoženje.
⁴ Takšno pa je posledično tudi pritožnikovo pojasnjevanje, da je zaradi obstoja te druge pravde menil, da mu na tožbo v predmetnem postopku ni potrebno odgovoriti. O tem, da je možno ločeno obravnavanje posameznih enot skupnega premoženja in da zakonec ni dolžan s tožbo zajeti vsega skupnega premoženja (ni pa praviloma mogoče na posameznih delih določiti različnih deležev), glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 54/2017 z dne 28. 9. 2017.
⁵ Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 494/2008 z dne 12. 11. 2009.
⁶ Češ da se nahajajo npr. v kuhinji v pritličju ali prvi sobi v mansardi. Pritožnikov očitek, češ da tovrstne opredelitve, niso zadosti jasne, zato ni prepričljiv.
⁷ Kar po mnenju tega sodišča izpolnjuje standarde zahtevane ravni trditvenega bremena tožeče stranke (in je bila zato tožencu že v postopku na prvi stopnji omogočena možnost učinkovite obrambe), na katero je Vrhovno sodišče RS opozorilo v obrazložitvi sklepa II Ips 128/2016 z dne 21. 9. 2017 (na katero se sklicuje pritožnik).
⁸ To velja tudi glede žaluzij. Glede tega je tožnica v tožbenem zahtevku (oziroma obrazložitvi tožbe) navedla, da gre za žaluzije na oknih kot tudi v katerem prostoru se točno nahajajo, kar je z vidika določljivosti povsem dovolj (torej vse okenske žaluzije v točno določenem prostoru). Pritožnik v tem oziru tožnici očita, da ni navedla, koliko jih je, a ne obrazloži, zakaj naj bi bila zaradi ne-navedbe njihovega števila (in ostalih lastnosti) težava pri njihovi identifikaciji. Povsem enaka ugotovite velja za pritožbeni očitek v zvezi z letnimi in zimskimi odejami iz moherja, ki se (kot izhaja iz tožbenega zahtevka) nahajajo v spalnici v prvem nadstropju, kot tudi gostinskih hladilnikov, ki se (kot izhaja iz tožbenega zahtevka) nahajajo v gostinskem lokalu na naslovu S. Drži sicer, kot to navaja pritožnik, da je označba „veliko“, ki jo tožnica v tožbi uporablja v zvezi z določenimi predmeti (npr. omaro ali LCD televizorjem), lahko relativna, a tudi v tem pogledu pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bile iz tega razloga težave pri identifikaciji predmetov.
⁹ Enako velja za kosilnico. Pritožnik nadalje povsem neobrazloženo/nekonkretizirano (in zato neprepričljivo) navaja, češ da ni jasno, kaj so črpalke za vodo (ogrevanje).
¹⁰ Tožnica v obrazložitvi tožbe pojasnjuje, da je vozilo registrirano na ime toženca oziroma na slednjega kot s.p..
¹¹ To je na računih v bankah (na katerih se nahajajo denarna sredstva).
¹² Posledično pa tudi izrek izpodbijane sodbe.
¹³ Gre torej za denarna sredstva, ki se na ta dan nahajajo na TRR ali katerem koli drugem bančnem računu vsake od (to je katerekoli od obeh) pravdnih strank.
¹⁴ Pritožnik se namreč "zgolj" sprašuje, ali gre glede na okoliščino, da naj bi bil zidan, sploh za premičnino.
¹⁵ Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.
¹⁶ Navajanje, da tožnica ne more participirati na tem premoženju, češ da ima sama on (kot to v pritožbi izpostavlja toženec) potrebna obrtna znanja (veščina), je za to presojo nebistveno.
¹⁷ Glej npr. odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 479/2008 z dne 14. 10. 2009 in II Ips 75/2014 z dne 26. 11. 2015.
¹⁸ Kar je po trditvah same tožnice last toženca, ne sodi v njuno skupno premoženje.