VSC Sklep PRp 147/2018

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Prvostopno sodišče je obdolžilni predlog uvodoma navedenega prekrškovnega organa št. 2240-3711/2018/1 (3A 611-55) z dne 23. 8. 2018 zoper obdolženca zavrglo.

2S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in vlaga pritožbo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje zoper sklep prvostopnega sodišča iz razlogov po 1. točki člena 154 ZP-1 (bistvene kršitve določb postopka o prekršku) in predlaga ugoditev predlogu in vrnitev v prejšnje stanje oz. razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nadaljnje odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prvostopno sodišče je svojo odločitev, ki je procesnega značaja, gradilo na ugotovitvi, da predlagatelj obdolžilnega predloga ni dopolnil v roku 15 dni, ki mu je bil podeljen za dopolnitev in se je iztekel 18. 9. 2018.

5Prekrškovni organ taki odločitvi nasprotuje in navaja, da je bilo ugotovljeno, da je obdolženec M. D. na podlagi evidenc (CBE), do katerih dostopa policija, lastnik motornega kolesa, ki je bilo kritičnega dne (19. 8. 2018 ob 16.28 uri) zaznano v cestnem prometu na lokacij ... kot tudi, da je s tem vozilom bila prekoračena največja dovoljena hitrost 50 km/h (voznik naj bi prekoračil hitrost vožnje za najmanj 52 km/h). Prekrškovni organ v konkretnem primeru ni razpolagal s podatki o voznikovem vozniškem dovoljenju, temveč le s podatki o lastništvu motornega vozila, ki je bilo udeleženo v cestnem prometu. Ko je bil prekrškovni organ s strani sodišča pozvan na dopolnitev obdolžilnega predloga, je obdolženec bil še istega dne (3. 9. 2018) pozvan, da prekrškovnemu organu posreduje podatke o svojem vozniškem dovoljenju. Ta poziv je bil obdolžencu vročen osebno, obdolženec pa je šele po poteku roka za dopolnitev obdolžilnega predloga, ki je potekel 18. 9. 2018, 20. 9. 2018 po elektronski pošti prekrškovnemu organu sporočil podatke o svojem vozniškem dovoljenju. Povedano pomeni, da je prekrškovni organ sicer res prekoračil čas za dopolnitev obdolžilnega predloga, vendar izključno iz razloga, ker je bila potrebna pribava manjkajočih podatkov iz tujine. Zato se predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je do zamude roka prišlo iz upravičenih razlogov, sodišče pa je storilo tudi bistveno kršitev določb postopka, ker odločba nima razlogov, oziroma so ti nerazumljivi.

6V skladu s 3. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 se glede rokov v postopku o prekršku uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ta pa v VIII. poglavju v členih 89 do 91 uzakonja procesni institut vrnitve v prejšnje stanje, ki obdolžencu, ki iz upravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sklep o varnostnem ukrepu ali vzgojnem ukrepu ali pa o odvzemu premoženjske koristi, dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje tako, da bodisi napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo, če v 8-ih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oz. odda pritožbo, o takšnem predlogu pa vselej odloča sodišče, pred katerim teče postopek. Povedano pomeni, da je ta procesni institut namenjen le obdolžencu, ne pa državnemu organu in izključno v primeru zamude glede vložitve napovedi pritožbe oz. pritožbe zoper sodbo in drugih v členu 89 ZKP navedenih primerih, zato je že iz tega razloga pritožbeno uveljavljani predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede zamude roka v zvezi z dopolnitvijo obdolžilnega predloga, neupošteven.

7Tako, kot pravilno povzema tudi pritožba, spisovno gradivo izkazuje, da je prvostopno sodišče po prejemu obdolžilnega predloga s strani prekrškovnega organa le-tega z dopisom z dne 31. 8. 2018 (prekrškovni organ je poziv prejel 3. 9. 2018) pozvalo, da dopolni obdolžilni predlog s podatki o vozniškem dovoljenju obdolženca v roku 15 dni od prejema dopisa in s posebnim opozorilom, da v primeru, če tega prekrškovni organ ne bo storil, bo sodišče že vložen obdolžilni predlog v skladu s členom 106 ZP-1 zavrglo. Vse do 24. 9. 2018 prekrškovni organ vloženega obdolžilnega predloga z manjkajočimi podatki, ki so kot obvezni navedeni tudi v drugem odstavku člena 105 ZP-1, ni dopolnil, čeprav se je rok za dopolnitev iztekel 18. 9. 2018, v tem roku pa glede na dejstvo, da je bila potrebna pribava manjkajočih podatkov od obdolženca, ki je državljan Republike Hrvaške, tudi ni prišlo do podaljšanja podeljenega roka. Iz prvega odstavka člena 106 ZP-1 določno izhaja, da v primeru, če je obdolžilni predlog nepopoln ali nerazumljiv, sodišče zahteva od predlagatelja postopka, naj ga v 15-ih dneh dopolni oziroma popravi in če tega v podeljenem roku ne stori, sodišče s sklepom zavrže obdolžilni predlog. Ni dvoma o tem, da mora predlagatelj izpolniti zahtevo sodišča, ki od njega zahteva, da nepopoln ali nerazumljiv obdolžilni predlog dopolni oz. popravi, kot tudi ni dvoma o tem, da prekrškovni organ v roku, ko mu je ta obveznost bila naložena, slednjega ni storil, kar sicer pojasnjuje šele v pritožbenih navedbah s predložitvijo dokazil o tem, da je dejansko prekrškovni organ že 3. 9. 2018 obdolženca, ki je tujec, pozval na predložitev podatkov o njegovem vozniškem dovoljenju in da je obdolženec tako zahtevo s strani prekrškovnega organa prejel osebno 6. 9. 2018 in da podatkov v podeljenem roku petih dni, ki se je iztekel 11. 9. 2018, ni predložil in da je to storil šele 20. 9. 2018 z elektronskim sporočilom, v katerem je priložil tudi fotokopijo svojega vozniškega dovoljenja.

8Glede na takšno poslovanje prekrškovnega organa, ki prvega sodišča tudi ni obvestil z zapleti v zvezi s pridobivanjem manjkajočih podatkov iz tujine in s tozadevnim podaljšanjem roka, je prvostopno sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je tako nepopoln obdolžilni predlog zavrglo, kar je v izpodbijanem sklepu tudi ustrezno pojasnilo, zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je takšen sklep prvostopnega sodišča obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka o prekršku (8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1), česar pritožba tudi ni ustrezno argumentirala.

9Ne glede na sprejeto odločitev prvostopnega sodišča pa je pojasniti, da sme kljub zavrženju obdolžilnega predloga prekrškovni organ vse do zastaranja prekrškovnega pregona vložiti nov obdolžilni predlog, saj za sklep o zavrženju obdolžilnega predloga ne velja ″ne bis in idem″ niti ″res iudicata″, kajti prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom sprejelo le procesno odločitev, ko je nepopoln obdolžilni predlog zavrglo, ni pa presojalo utemeljenosti tako vloženega obdolžilnega predloga, kar prekrškovnemu organu omogoča ponovno vložitev le-tega.

10Glede na povedano je bilo potrebno tako pritožbo prekrškovnega organa, ki je neutemeljena zavrniti (tretji odstavek člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1) sklep sodišča prve stopnje potrditi.