VSL Sklep Cst 403/2018

Pritožba se zavrže.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo tako, da je delež plačila terjatev upnikov 20 %, rok za plačilo terjatev upnikov tri leta po pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, terjatve upnikov pa se v obdobju od 12. 1. 2018 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 0,00 %.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik z navedbo, da na željo upnikov predlaga, da sodišče podaljša rok za podpisovanje izjav upnikov in s tem za podaljšanje roka za glasovanje, s čimer bi lahko dopolnili notarski zapis o izidu glasovanja. Smiselno je torej predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3Pritožba ni dovoljena.

4Pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ta se presoja z vidika možnosti pritožnika, da z vloženo pritožbo v pritožbenem postopku zase izposluje ugodnejšo odločitev kot je s pritožbo izpodbijana. Prvostopenjsko sodišče pa je z izpodbijanim sklepom potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z vsebino, kot jo je predlagal dolžnik (143. člen v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP), potem ko je na podlagi predloženega notarskega zapisa o izidu glasovanja ugotovilo, da so za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave bili izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 221.e člena ZFPPIPP. Pri tem ni relevantno, ali bi bili za predlagano poenostavljeno prisiljeno poravnavo pripravljeni glasovati še drugi upniki iz posodobljenega seznama terjatev, saj je bila kvota za sprejem poenostavljene prisilne poravnave že dosežena, poenostavljena prisilna poravnava pa skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, torej tudi za terjatve tistih upnikov iz tega seznama, ki za poenostavljeno prisilno poravnavo niso glasovali.

5Z izpodbijanim sklepom je torej dolžnik dosegel pravno varstvo, ki ga je zasledoval skladno z 221.f členom ZFPPIPP vloženo zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. S pritožbo torej zase boljšega izida pritožbenega postopka ne more izposlovati, zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo in jo kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).