221.f člen ZFPPIPP

Ni pomembno le, da dolžnik predloži vse priloge oziroma listine, ki so navedene v zakonu. Če upnik uveljavlja zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, sodišče preveri tudi to, kar sicer preverja v vsakem civilnem postopku. To je še posebej pomembno, ker se v tem postopku ne oblikuje upniški odbor, ne postavi se upravitelja, ki tudi ne preizkuša terjatev, saj se te ne prijavljajo, temveč jih navede dolžnik sam v posodobljenem seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Ko sodišče v insolvenčnem postopku, ki je posebna oblika nepravdnega postopka, presoja morebitno zlorabo postopka, je pomembno, ali želi dolžnik izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave zagotoviti z upoštevanjem glasovalnih pravic, ki pripadajo upniku zastarane terjatve, s čimer se poseže v (ustavne) pravice drugih upnikov, udeležencev tega postopka.

Dolžnik mora predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki "za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka". Takšen pritožničin seznam ni bil, saj v njem terjatve niso bile opredeljene dovolj določno (opredeljene so bile samo kot "finančne" ali z oznako "redno poslovanje").

Predlog za PPP je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 000/2021 z dne 23. 12. 2021 v zvezi s sklepom VSL Cst 85/2022 z dne 22. 3. 2022 nad dolžnikom pravnomočno zavrnjen. Razloga za sprejeto odločitev Okrožnega sodišča v Celju je v 2. točki šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ker dolžnik ni ustrezno dopolnil zahteve za potrditev PPP.

ZFPPIPP ne predvideva instituta ustavitve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Niti ni mogoče te pravne praznine zapolniti ob smiselni uporabi 208. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče ob neizglasovanosti prisilne poravnave postopek ustavi in nad dolžnikom začne stečajni postopek, saj določba drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP uporabe te določbe za institut poenostavljene prisilne poravnave ne predvideva. Teleološka razlaga, da ta določba ni predvidena za institut poenostavljene prisilne poravnave, je v tem, da predlagatelj poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo le v primeru, ko ima notarsko overjeno izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo, ne pa za primere, ko poizkuša preko povezanih oseb doseči njeno potrditev, kar se izkaže šele v pritožbenem postopku, ko se lahko prvič izjavijo upniki s pravnim interesom.

Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom tudi v primeru, če verjetno izkaže obstoj terjatve, ki je v plačilo zapadla po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na obveznost poslovodstva, ki mora spremljati finančno stanje družbe in ob nastanku položaja insolventnosti sprejeti ustrezne ukrepe, je brez podlage stališče dolžnika, da bi ga bilo dolžno sodišče ponovno opozoriti na možnost vložitve zahteve za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Dolžnik ima obligacijsko pravni zahtevek do družbe, da mu izplača dobiček, šele ko skupščina sprejme sklep o razdelitvi bilančnega dobička. Če je bil tak sklep sprejet po prenosu poslovnega deleža na tretjega, pripada zahtevek za izplačilo pridobitelju, ne glede na to, kdaj je bil dobiček ustvarjen.

Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.

Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.

Sodišče prve stopnje je določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, ki ni podaljšljiv.

Sodišče je pritožniku pojasnilo tek rokov. Ko je pritožnik vložil zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, podrejeno novo prošnjo za sporočilo o teku rokov, so ukrepi še vedno veljali. Ukrepi so bili na podlagi Preklica odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dnem 31. 5. 2020 preklicani in od 1. 6. 2020 niso več veljali. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje pritožniku ponovno posebej pisno pojasnjevati tek rokov, še zlasti, ker je bil pritožnik – po tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep – povsem pasiven: sodnega pisanja ni dvignil na pošti, pač pa mu je bil sklep vročen s fikcijo vročitve prav tako ni dopolnil zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Svoje procesne neaktivnosti zato ne more opravičevati z očitkom sodišču, da mu ni (ponovno) sporočilo, kako je s tekom rokov.

Sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave je bil izdan v času veljavnosti Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) in Odredbe. Ker sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni bil izdan do 30. 3. 2020, v tej zadevi procesni roki v času od izdaje izpodbijanega sklepa do 1. 6. 2020 niso tekli. Štirimesečni rok za vložitev zahteve za potrditev prisilne poravnave je začel teči šele s 1. 6. 2020 in se do 14. 9. 2020 ni mogel izteči.

Sklep je bil dolžniku vročen s fikcijo vročitve, kar izhaja iz povratnice v spisu, pripete k navedenemu sklepu. S tem se šteje, da je bil dolžnik z vsebino sodne pošiljke seznanjen. Fikcija vročitve namreč ne potrjuje kot resnične samo domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino (in naloženo obveznostjo) seznanjen.

Oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave (z razširjeno vsebino) v 2. točki vsebuje zapis, da ima pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi (po prvem odstavku 221.e člena ZFPPIPP) upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika. Sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče izdati pred objavo posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje z objavo podatka, da je posodobljeni seznam terjatev vsebovan v poročilu, ki je bilo istega dne prav tako objavljeno na spletnih straneh AJPES, zavedlo tako upnike kot dolžnika, da seznam terjatev, ki je bil objavljen, predstavlja posodobljeni seznam terjatev. Če vsebina seznama terjatev, ki ga je sodišče upoštevalo kot posodobljeni seznam terjatev, ni v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ali če mu ni priložen notarski zapis izjave iz četrtega odstavka 221.d člena, bo moralo ob smiselni uporabi določb tretjega do sedmega odstavka 221.f člena ZFPPIPP predlagatelju s sklepom naložiti, da ga ustrezno popravi in dopolni.

Za dolžnikovo pričakovanje v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje glede posodobljenega seznama terjatev, ki ga je dolžnik očitno štel za pogoj, ki se mora izpolniti, da bo poslal sodišču še zahtevane listine iz sklepa o dopolnitvi, ni bilo nobene podlage. Določba 221.f člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče potrditev prisilne poravnave zavrne, če predlagatelj po tem, ko ga sodišče k temu pozove, ne dopolni zahteve v skladu z zahtevo sodišča, je jasna. Takšna stroga zakonska določila pa terjajo od dolžnika še posebno skrbnost in aktivno ravnanje. Dolžnik bi moral (v skladu s pozivom sodišča) v postavljenem roku predložiti popravljen posodobljeni seznam terjatev in (predvsem) listine, zahtevane v sklepu o dopolnitvi.

Ni relevantno, ali bi bili za predlagano poenostavljeno prisiljeno poravnavo pripravljeni glasovati še drugi upniki iz posodobljenega seznama terjatev, saj je bila kvota za sprejem poenostavljene prisilne poravnave že dosežena, poenostavljena prisilna poravnava pa skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, torej tudi za terjatve tistih upnikov iz tega seznama, ki za poenostavljeno prisilno poravnavo niso glasovali. Z izpodbijanim sklepom je torej dolžnik dosegel pravno varstvo, ki ga je zasledoval skladno z 221.f členom ZFPPIPP vloženo zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. S pritožbo torej zase boljšega izida pritožbenega postopka ne more izposlovati, zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo.

Po izrecni določbi petega odstavka 221.f člena ZFPPIPP roka za dopolnitev nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati. Zato predlogu predlagatelja za podaljšanje roka, tudi v kolikor bi bil vložen, preden se rok izteče, ne bi bilo mogoče ugoditi. Zahteve za vrnitev v prejšnje stanje pa v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati.

Čeprav ima izpodbijani sklep za pritožnika neugodne posledice, ni utemeljeno njegovo pričakovanje v zvezi odločitvijo sodišča glede posodobljenega seznama terjatev. Določba 1. točke šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če predlagatelj v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, je povsem jasna. Takšna (stroga) zakonska določila terjajo od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost. V postopkih zaradi insolventnosti to velja še toliko bolj, ker v teh postopkih ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Če ima dolžnik resen interes za določen postopek, mora pravočasno in skrbno preveriti, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje tega postopka, saj to od njega terja procesna skrbnost. Ni zakonske podlage za to, da bi sodišče v konkretnem primeru ugotavljalo, zakaj dolžnik ni pravočasno predlagal potrditve poenostavljene prisilne poravnave, razlogi zakaj tega ni storil, pa ne vplivajo na pravilnost za odločitev v zadevi edino pomembne ugotovitve - da ta ni bila vložena v zakonu pr

Kadar zakon določa rok za uveljavitev pravice, morajo predlagatelj in nasprotni udeleženci (v tem primeru upniki) ta rok spoštovati, sicer jih zadenejo posledice, ki jih predpisuje zakon.

Po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, ki se uporablja za postopke, ki se uvedejo po 25. aprilu 2016, mora dolžnik v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali ožje povezane osebe ter je izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Posodobljeni seznam terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po njegovi predložitvi. Pritožba utemeljeno opozarja, da posodobljeni seznam navadnih terjatev upnikov, ki ga je predložil dolžnik in ki je bil objavljen dne 20. 2. 2017, ne vsebuje podatkov o pravnem temelju nastanka vseh navadnih terjatev upnikov. Navedeni podatek je v postopku poenostavljene prisilne poravnav

S pritožbo proti sklepu o potrditvi prisilne poravnave je odločitev sodišča mogoče izpodbijati samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, morebitne druge razloge pa lahko upnik uveljavlja le s tožbo na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave.

Pritožnik tudi sam priznava, da zahteve ni vložil. Razlogi, zakaj zahteve ni vložil, ne vplivajo na pravilnost edino pomembne ugotovitve – da ta v roku ni bila vložena.