VSL Sklep II Cp 183/2019

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrnilo, in odločilo, da je tožnik dolžan plačati sodno takso v višini 1.449,00 EUR v petnajstih zaporednih mesečnih obrokih po 96,60 EUR, z zapadlostjo posameznega obroka po datumu navedenem v plačilnem nalogu, ki ga bo tožnik prejel po pravnomočnosti sklepa, pri čemer bodo, če bo tožnik zamudil s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude v plačilo zapadli še neplačani obroki.

2Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi. Navaja, da je v konkretni zadevi upravičenec do brezplačne pravne pomoči, česar sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo in tudi ne upoštevalo. Kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči, je upravičen do oprostitve plačila sodne takse v celoti. Prilaga odločbo Bpp .../2018 z dne 16. 11. 2018.

3Pritožba ni utemeljena.

4O predlogu za oprostitev plačila sodne takse sodišče odloči na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Stranka mora že v predlogu podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v prid utemeljenosti predloga za taksno oprostitev (212. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Tožnik v predlogu z dne 20. 12. 2018 (vloženem hkrati s tožbo) ni trdil (in ne izkazal), da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči¹, v posledici česar bi bil upravičen do celotne oprostitve plačila sodne takse (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Odločbe k predlogu za oprostitev ni predložil, čeprav je bil na to v odločbi opozorjen (7. točka obrazložitve; drugi odstavek 38. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči), niti v pritožbi ne pojasni, zakaj ustreznih trditev in dokazov ni mogel navesti oziroma predložiti pravočasno. Te pritožbene novote zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

5Ob odločanju o predlogu tako sodišče prve stopnje ni bilo seznanjeno z dejstvom, da je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ob ostalih ugotovljenih okoliščinah (da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 933,45 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, da je solastnik več nepremičnin v skupni vrednosti 70.103,00 EUR), je pravilno odločilo, da tožnik do oprostitve plačila sodne takse ni upravičen (prvi odstavek 11. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 12.a člena ZST-1). Utemeljeno je tudi zaključilo, da tožnik plačila sodne takse (v višini 1.449,00 EUR) ni zmožen plačati v enkratnem znesku in mu upravičeno odobrilo plačilo sodne takse v petnajstih zaporednih mesečnih obrokih po 96,60 EUR, ki jo bo, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, glede na zgoraj ugotovljeno premoženjsko stanje, zmožen poravnati brez ogrožanja lastnega preživljanja (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

6Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Po odločbi Bpp z dne 16. 11. 2018.