VSM Sodba I Cp 1014/2018

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije nastale ji stroške v pritožbenem postopku.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v 15 dneh plačati tožniku 9.975,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2017 dalje do plačila in mu povrniti vse nastale pravdne stroške skupaj z 22 % DDV, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje na prvi stopnji do plačila. Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan v 15 dneh povrniti toženki pravdne stroške v znesku 50,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se po pooblaščencu pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je zanj presenečenje, da je prvostopenjsko sodišče odločilo o celotnem tožbenem zahtevku in ne zgolj o podlagi tožbenega zahtevka, kot je sklenilo s sklepom na glavni obravnavi dne 28. 8. 2018. Meni, da je prvostopenjsko sodišče s takšno odločitvijo napačno uporabilo določila materialnega prava. Lastnik prometnega sredstva mora namreč obvezno zavarovanje skleniti, preden začne prometno sredstvo uporabljati v prometu, kot to določa 2. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Vsako vozilo v prometu mora imeti sklenjeno obvezno zavarovanje, saj drugače ne more biti registrirano in ne more dobiti veljavnega prometnega dovoljenja. Zavarovanec toženke je dne 10. 3. 2017 od tožnika kupil osebni avtomobil, še isti dan zanj sklenil pogodbo za avtomobilsko zavarovanje in nato vozilo registriral na svoje ime. Ob podpisu pogodbe za avtomobilsko zavarovanje ni bil seznanjen, da zavarovanje začne veljati 10. 3. 2017 ob 24.00 uri in ne takoj, na kar bi ga referentka morala opozoriti. Glede na to, da je dne 10. 3. 2017 vozilo, za katerega je sklenil obvezno avtomobilsko zavarovanje, že tudi registriral, pa sklenjene pogodbe ni mogoče razumeti drugače, kot da je zavarovanje veljalo že dne 10. 3. 2017 in ne šele od 24.00 ure tistega dne naprej. Prometno sredstvo se lahko začne uporabljati v prometu, ko je registrirano in je izdano ustrezno prometno dovoljenje. S tem, ko je zavarovanec toženke prejel registracijo in prometno dovoljenje, je po ZOZP izpolnil vse pogoje, da začne vozilo uporabljati v prometu. Na tej podlagi, upoštevajoč določbo 22. člena ZOZP, je edino pravno sprejemljiva in logična razlaga, da zavarovalna polica avtomobilske odgovornosti začne veljati v trenutku, ko se sklene in ko je plačana premija. Če bi bilo kakorkoli drugače, bi morala zavarovalnica oziroma zavarovalni agent na to novega lastnika, zavarovanca, posebej opozoriti.

Tožnik zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni v smislu pritožbenih navedb, podrejeno pa zadevo odstopi prvostopenjskemu sodišču v ponovno postopanje in odločanje.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Preizkus zadeve pokaže, da prvostopenjsko sodišče pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, prav tako je vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6Tožnik od toženke na podlagi zavarovalne pogodbe obveznega avtomobilskega zavarovanja, za katerega zatrjuje, da je zavarovalno kritje veljalo na dan škodnega dogodka 10. 3. 2017, zahteva odškodnino za materialno škodo, ki jo je lastnik zavarovanega vozila s tem vozilom povzročil na njegovih vozilih. Prvostopenjsko sodišče je po izvedenem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je ugotovilo, da obveznost toženke kot zavarovalnice v času škodnega dogodka še ni obstojala, ker je zavarovanje po sklenjeni pogodbi začelo veljati šele z naslednjim dnem oziroma šele 10. 3. 2017 od 24.00 ure dalje.

7Tudi po oceni pritožbenega sodišča je pravilen materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da zavarovalno jamstvo toženke na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe obveznega avtomobilskega zavarovanja, ki ga je dne 10. 3. 2017 L.Š. sklenil za osebni avtomobil Chevrolet (prilogi A20 in B6 spisovnega gradiva) za povzročeno škodo s tem vozilom v škodnem dogodku dne 10. 3. 2017, ni bilo podano. Iz zavarovalne pogodbe, ki se nanaša na sporno obvezno avtomobilsko zavarovanje (priloga A20 in B6 spisovnega gradiva) izrecno izhaja, da zavarovanje začne veljati 10. 3. 2017 ob 24.00 uri, kar je sklenitelju zavarovanja L.Š. ob sklenitvi bilo znano, saj je zavarovalno polico s takšno vsebino podpisal.

V skladu s prvim odstavkom 925. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju. V skladu s prvim odstavkom 926. člena OZ morajo biti v polici navedeni: pogodbeni stranki; zavarovana stvar oziroma zavarovana oseba, nevarnost (riziko), ki jo zajema zavarovanje, trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalna vsota ali, da je zavarovane neomejeno; premija ali prispevek; dan, ko je bila izdana polica in podpisa pogodbenih strank.

8Tožnik se sklicuje na določilo 22. člena ZOZP, ki med drugim določa, da če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. To pogodbo mora novi lastnik skleniti najkasneje pred registracijo vozila na svoje ime. Tako je dne 10. 3. 2017 L.Š., ki je tega dne osebni avtomobil Chevrolet kupil od tožnika, za ta osebni avtomobil pri toženki sklenil obvezno avtomobilsko zavarovanje, takoj zatem pa vozilo registriral na svoje ime. V kolikor dne 10. 3. 2017 ne bi imel sklenjenega obveznega zavarovanja za osebni avtomobil, ki ga je kupil od tožnika, tega istega dne ne bi mogel registrirati na svoje ime.

Tožnik sicer zgolj zatrjuje, da je L.Š. kupljeni osebni avtomobil Chevrolet že z dnem 10. 3. 2017 registriral na svoje ime, saj tega račun AMZS, z dne 10. 3. 2017 (priloga A21 spisovnega gradiva), ne izkazuje,¹ kar pa v obravnavani zadevi ni odločilno dejstvo. Na podlagi sklenjene pogodbe za avtomobilsko zavarovanje, z dne 10. 3. 2017, z začetkom veljavnosti 10. 3. 2017 od 24.00 ure dalje, dne 10. 3. 2017 na L.Š. še niso prešle pravice in obveznosti iz te pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, kakor tudi ne na toženko zavarovalno jamstvo za vtoževano materialno škodo v škodnem dogodku dne 10. 3. 2017. Toženka je zato utemeljeno ugovarjala, da je bilo zavarovalno kritje iz naslova avtomobilskega zavarovanja za vozilo Chevrolet na dan škodnega dogodka 10. 3. 2017 še vedno pri zavarovalnici, pri kateri je imel pred spremembo lastništva tožnik obvezno zavarovano vozilo, obveznost toženke pa je nastopila šele 10. 3. 2017 od 24.00 ure dalje.²

9Tožnik izraža presenečenje, da je prvostopenjsko sodišče, ki je na glavni obravnavi dne 28. 8. 2018 sprejelo sklep, da bo z vmesno sodbo odločilo o podlagi tožbenega zahtevka, odločilo o celotnem tožbenem zahtevku in ga zavrnilo. Ob ugotovitvi, da tožbeni zahtevek že po podlagi ni utemeljen, je potrebno tožbeni zahtevek v celoti zavrniti.

10Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške nastale mu v pritožbenem postopku (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ Izpisek AMZS, da je L.Š. dne 10. 3. 2017 izdan račun za registracijo novega vozila/izdaja PD, prometno dovoljenje z ovitkom in letna dajatev za uporabo vozila D17326670, ne dokazuje registracije vozila Chevrolet z dnem 10. 3. 2017 na njegovo ime.
² Primerjaj Splošne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO 02/16 zavarovalnice A, sedmi odstavek 20. člena in Splošne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti 01-AOD-01/13 zavarovalnice B, četrti odstavek 7. člena (prilogi A22 in B9 spisovnega gradiva).