VSK Sklep II Ip 415/2018

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnikov ugodi, plačilni nalogi I 251/2018-17, I 251/2018-18 in I 251/2018-19 z dne 2. 10. 2018 se razveljavijo in se določi sodna taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi po tarifni številki 4021 ZST-1 v znesku 55 EUR, ki so jo dolžni dolžniki plačati nerazdelno.

II. Dolžniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne ugovor dolžnikov zoper plačilni nalog z dne 2. 10. 2018 (I., II., III. točka izreka), in da začne rok za plačilo sodne takse po plačilnih nalogih z dne 2. 10. 2018 teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa dolžnikom.

2Zoper sklep se pritožujejo vsi trije dolžniki. V pritožbi navajajo, da je sodišče prve stopnje sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi napačno odmerilo. Vsi dolžniki so namreč skupaj vložili en ugovor zoper sklep o izvršbi, zato bi sodišče moralo odmeriti zgolj eno sodno takso in ne tri. Drži sicer, da imajo dolžniki v predmetni zadevi lahko različne ugovore glede na njihov status, vendar pa iz vidika sodnih taks to ne spremeni dejstva, da so dolžniki vložili zgolj en ugovor. V tem primeru je zato potrebno upoštevati določbo desetega odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), ki določa, da če morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso, je njihova obveznost nerazdelna.

3Pritožba je utemeljena.

4Kot je sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so pritožniki navadni sosporniki in je vsak od solidarnih dolžnikov v izvršilnem postopku samostojna stranka, kar pomeni, da bi lahko bile odločitve o ugovoru različne. Vendar je v predmetni zadevi treba upoštevati, da so vsi trije dolžniki ugovor vložili v isti vlogi (iz vsebine ugovora je razvidno tudi, da so ugovorni razlogi za vse tri dolžnike enaki) in da je zato dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača samo ena sodna taksa¹. Po določbi desetega odstavka 3. člena ZST-1 pa so dolžniki za plačilo te sodne takse zavezani nerazdelno.

5Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je ugovoru dolžnikov ugodilo, že izdane plačilne naloge razveljavilo ter določilo novo višino sodne takse in odločilo, da so dolžniki zavezani za plačilo te takse nerazdelno (34.a člen ZST-1 v zvezi s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje izdalo nov plačilni nalog (šesti odstavek 34.a člena ZST-1).

7Kljub dejstvu, da so dolžniki s pritožbo uspeli, je pritožbeno sodišče sklenilo, da sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka, saj ni mogoče šteti, da je te stroške neutemeljeno povzročil upnik (6. odstavek 38. člena ZIZ). Gre namreč za stroške, ki so dolžnikom nastali zaradi dela sodišča, kar zanje pomeni naključje, ki se jim je primerilo in zaradi tega teh stroškov ne bi bilo pravično naložiti v plačilo upniku. Skladno in smiselno s prvim odstavkom 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora namreč stranka ne glede na izid postopka povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo².

¹ Tako tudi VSL III Ip 4995/2013 in članek v Pravosodnem biltenu 1/2015. Strnad, Pavlica: Dileme in možni odgovori glede razlage zakona o sodnih taksah, str. 213 – 215.
² Prim. VSL sklep I Ip 281/2014.