VSL Sodba in sklep II Cp 1796/2018

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba zoper popravni sklep se zavrne in se popravni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo prvotoženi stranki (v nadaljevanju: toženec) naložilo, da v roku 15 dni tožnici plača 1.546,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega obroka (346,66 EUR prvi obrok in 400,00 EUR vsi nadaljnji obroki) uporabnine dalje do plačila ter pravdne stroške v višini 493,15 EUR. Enako je odločilo glede drugotožene stranke (v nadaljevanju: toženka). Kar je tožnica zahtevala drugače (solidarno obveznost tožencev), je sodišče prve stopnje zavrnilo.

2Toženca vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožničin tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Navajata, da si tožnica necivilizirano in neetično prilašča enodružinsko hišo. V skladu s 3. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče ne priznava razpolaganj strank, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in moralnim pravilom. Vsak investitor odgovarja za nasedle naložbe sam. Tožnica je v to investicijo vstopila prostovoljno. Vpis tožničine lastninske pravice v zemljiško knjigo je bil arbitraren, ker niso bile upoštevane okoliščine, ki so pripeljale do prodaje toženčevega polovičnega solastniškega deleža na nepremičnini. Takšen zemljiškoknjižni vpis je formalno zakonit, ustavnopravno pa neveljaven, ker ni bilo razsojeno vsebinsko.

3Tožnica na pritožbo zoper sodbo ni odgovorila.

4Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče prve stopnje popravilo očitno pomoto v navedbi številke v I. in II. točki izreka sodbe, tako da je v drugi, tretji in četrti alineji obeh točk (posamezni mesečni obroki z zakonskimi zamudnimi obrestmi) letnico 2016 nadomestilo z letnico 2015.

5Zoper popravni sklep se pritožujeta toženca iz vseh pritožbenih razlogov. Navajata, da se je sodišče prve stopnje v 27. točki izpodbijane sodbe opredelilo o zahtevku tožnice, zato tipkarska napaka ni relevantna. Last in posest sta pravno gledano dve različni pravni kategoriji. Tožnica ni dobroverna, ker se je udeležila tretje javne dražbe in od države kupila fiktivne terjatve. Tožnica je vložila več terjatvenih tožb v različnih zneskih, na isti pravni podlagi. Vse te tožbe kršijo njune pridobljene pravice iz minulega dela.

6Tožnica na pritožbo zoper popravni sklep ni odgovorila.

7Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sodbo:

8Tožnica kot solastnica stanovanjske hiše do ene polovice, v kateri bivata toženca, od obeh tožencev vtožuje plačilo uporabnine. Ker ji s skupno souporabo celotne nepremičnine preprečujeta, da bi sama lahko uporabljala nepremičnino glede na svoj solastniški delež, sta toženca obogatena, tožnica pa je prikrajšana. Toženca se zahtevku upirata, ker je tožnica solastniški delež na nepremičnini kupila v okviru po njunih navedbah nezakonitega izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je na podlagi 95. in 96. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in 198. člena Obligacijskega zakonika (OZ) tožbenemu zahtevku ugodilo (razen za solidarno obveznost tožencev).

9Med strankami ni sporno, da je tožnica kupila polovični solastniški delež na obravnavani nepremičnini na javni dražbi med izvršilnim postopkom In 35/2006, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani zoper toženca. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu odločba državnega organa, s katero je tožnica pridobila lastninsko pravico do ½ na nepremičnini na izviren način. Gre za veljaven pravni naslov, ki tožnici omogoča razpolaganje z nepremičnino v skladu s pridobljenim solastniškim deležem. Ob takšnih okoliščinah kršitev 3. člena ZPP ni podana.

10Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno izhajalo iz določb SPZ ter splošnih določb OZ, v kolikor v SPZ posamezni položaji niso urejeni. Ugotovilo je, da sta bila toženca v vtoževanem obdobju v razmerju do tožnice nedobroverna posestnika tuje stvari, saj sta od pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine vedela, da nista več upravičena imeti v posesti celotne nepremičnine. Toženca s pritožbo ne izpodbijata ugotovitev sodišča prve stopnje, da uporabljata celotno hišo, da je tožnica zahtevala dopustitev uporabe nepremičnine ter da tožnici preprečujeta (so)uporabo nepremičnine. Pritožbeno sodišče pa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Tako gre pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da so podani vsi elementi, ki utemeljujejo ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo uporabnine. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

11S pritožbenimi očitki glede okoliščin in teka izvršilnega postopka zoper toženca, o nepravilnostih zemljiškoknjižnega postopka in z vpisom tožničinega solastniškega deleža v zemljiško knjigo, toženca ne moreta uspeti. Kršitev in nepravilnosti, ki naj bi se zgodile v drugih sodnih postopkih, ne moreta uveljavljati v okviru predmetnega postopka. Gre za medsebojno ločene in neodvisne postopke. Morebitne napake je mogoče grajati le znotraj sodnega postopka, v katerem so se zgodile, in ne v nadaljnjih ali novih postopkih. Pritožbeno sodišče lahko preizkusi le tisto odločbo sodišča prve stopnje, ki je izpodbijana s pritožbo ter le v tistem delu, v katerem ga pritožba izpodbija (prvi odstavek 350. člena ZPP). Ker toženca drugih konkretnih in argumentiranih pritožbenih razlogov zoper izpodbijano sodbo nista podala, je bilo treba njuno pritožbo zavrniti.

12Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sodbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O pritožbi zoper sklep:

13Po določilu prvega odstavka 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo navedeno zakonsko določbo, saj je popravilo očitno pisno napako pri zapisu datuma začetka teka zakonskih zamudnih obresti. Tako je v drugi, tretji in četrti alineji I. in II. točke izreka sodbe zmotno letnico 2016 nadomestilo z letnico 2015. Da je sodišče prve stopnje s sklepom popravilo zgolj očitno pisno pomoto, ki ni relevantna, v pritožbi priznavata tudi toženca.

14Toženca s pritožbo ne izpodbijata pravilnosti in zakonitosti popravnega sklepa. Navajata le pritožbene razloge, ki se tičejo vsebine odločitve ter izražata svoje nestrinjanje z ravnanji tožnice. Popravnega sklepa s takšnimi razlogi ni mogoče izpodbijati. Glede ustreznosti vsebine odločitve o zahtevku na plačilo uporabnine pa se je pritožbeno sodišče izreklo že v okviru pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje.

15Ker pritožbeni razlogi zoper izpodbijani popravni sklep niso podani oziroma niso dopustni, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo popravni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).