UPRS Sodba in sklep II U 323/2018-10

I. Pritožba zoper odločbo Mestne volilne komisije Mestne občine A., št. MS-25/2018 z dne 23.10.2018, se zavrže.

II. Pritožba zoper odločbo Mestne volilne komisije Mestne občine A., št. MVK 3/2018 z dne 27. 10. 2018, se zavrne.

1Z v uvodu navedeno odločbo št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018, je Mestna volilna komisija Mestne občine A. (v nadaljevanju: MVK) potrdila celotno listo kandidatov z imenom B. s 45 kandidati na listi za člane Mestnega sveta Mestne občine A. (v nadaljevanju: MS MO A.) na rednih volitvah razpisanih za 18. november 2018. Zoper to odločbo sta pritožnika vložila ugovor, o katerem je MVK odločila z odločbo št. MVK 3/2018 dne 27. 10. 2018 in ugovora A.A. zavrgla (točka I. izreka) ter ugovor predstavnika liste kandidatov B.B. zavrnila (II. točka izreka).

2V obrazložitvi navaja, da je zoper odločbo št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018, kandidat na listi kandidatov „C.“ za MS MO A. dne 27. 10. 2018 vložil pritožbo na Upravno sodišče RS, ki pa je s sklepom št. II U 320/2018 dne 27. 10. 2018 vlogo tožnika zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke zavrglo kot nedovoljeno in odstopilo zadevo v reševanje MVK. MVK je navedeno vlogo obravnavala kot ugovor zoper odločbo o potrditvi liste kandidatov po določbah prvega odstavka 96. a člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju: ZLV) in z odločbo št. MVK 3/2018 z dne 27. 10. 2018 ugovor A.A. kot kandidata za mestni svet in kot volivca zavrgla (I. točka izreka).

3V točki II. izreka zgoraj citirane odločbe je MVK zavrnila ugovor B.B. kot predstavnika liste kandidatov z imenom „C.“, kot neutemeljen. MVK je z izpodbijano odločbo presodila, da obljuba kavice oz. županskega golaža volivcem v zameno za podpis podpore pri kandidaturi, ki v obravnavanem primeru sicer vrednotno in vrednostno predstavlja bolj zahvalo kakor plačilo za prineseno pisno podporo, ni v skladu z dobro prakso v volilnih zadevah. Navedena nepravilnost pa izmerljivo ni vplivala na svobodno voljo volivcev pri dajanju pisne podpore liste kandidatov.

4Razloge za tako odločitev je MVK jasno in razumno obrazložila v točki 4. obrazložitve citirane odločbe, zoper katero sta pritožnika vložila ugovore. Take odločitve ne morejo spremeniti ugovorna izvajanja, da obljuba kavice za podpis podpore zaradi izjav medijev (časopis ... z dne 13. 10. 2018) ni bila preklicana oz. da volivci, ki so dali listi pisno podporo od 15. 10. 2018 do 18. 10. 2018 (v tem obdobju je bilo danih 1347 podpisov podpore, za vložitev liste kandidatov je bilo potrebnih 906 podpisov) niso bili seznanjeni z dejanskim preklicem obljube kavic za podpis podpore. Okoliščina, da se noben od podpisnikov podpore ni oglasil z zahtevo po kavici v Gostišču D. (ta je na listi prvi kandidat) pa samo pritrjuje presoji MVK, da so volivci pisno podporo listi dali s svobodno volilno voljo.

5A.A. kot kandidat za mestni svet in kot volivec ter B.B. kot predstavnik liste kandidatov z imenom „C.“ sta podala pritožbo zoper odločbo MVK št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018 in zoper odločbo MVK št. MVK-3/2018 z dne 27. 10. 2018.

6Pritožnika navajata, da za zavrnitev liste morata biti izpolnjena dva pogoja: 1. obstajati mora nepravilnost in 2. ta nepravilnost je vplivala ali bi lahko vplivala na zbiranje podpisov, volilni postopek ali izid. To jasno izhaja iz določbe Ustavnega sodišča U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018, ko je Ustavno sodišče zapisalo, da se zavrne pritožba le „če ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati“. Enak standard je nato uporabilo Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu št. Uv 10/2017 z dne 14. 3. 2018, uporabljajo pa ga tudi druga ustavna in vrhovna sodišča, ESČP, Beneška komisija, Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah in podobno.

7Nadalje pritožnika navajata, da je C.C. znancem poslal sporočilo, da v zameno za overjen podpis obljublja brezplačno kavico, županski golaž in izposojo koles v svojem hotelu. Menita, da je vpliv obljube, torej več kot očiten. Za zavrnitev liste pa ni treba dokazati vpliva obljube. Zadostuje možnost, da bi lahko nepravilnost vplivala in ta je nedvomno izkazana s številom podpisov. Število podpisov pa je naraščalo vsakič, ko je nov krog oseb slišal za obljubo (od 1-66-1347) že zato je listo treba zavrniti. Kandidat pa vse do konca zbiranja podpisov ni preklical obljube. Izpodbijani odločbi MVK torej nista uporabili pravega standarda, ki ga je določilo ustavno sodišče, zato bo treba odločbi odpraviti. Tožnika nadalje navajata, da MVK ne navaja dokaza za trditev, da je bila obljuba preklicana. Tudi, če bi bila obljuba preklicana, prepovedana je že obljuba in kasneje, ko je korist od obljube pridobljena, preklic ne odpravi kršitve. Zato, da „obljuba kavice v zameno za podpore ni bila več aktualna oz. ni več obstajala“ si odločba kar izmisli in ne poda nobenega dokaza. Odločba nadalje temelji na izmišljeni nedokazani trditvi, da „se nobeden ni zglasil na kavici“. Odločba MVK ne da nobenega dokaza za trditev, da se nihče od podpisnikov ni oglasil. Posebej, ko ta ista odločba trdi, da volilna komisija ni pridobila nobene izjave od predstavnikov liste. Nepravilnost namreč ni izpolnitev obljube, ampak že sama obljuba katere obstoj je nesporen. Sklicevanje odločbe na politično nespretnost in nepoučenost kandidata v odločbi MVK-3/2018 so neupoštevana, kažejo le na pristranskost volilne komisije in arbitrarnost odločbe.

8Pritožnika predlagata, da se odločba MVK št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018 in odločba MVK št. MVK 3/2018 z dne 27. 10. 2018 odpravita in razveljavita ali spremenita tako, da se lista „B.“ zavrne ali obe odločbi odpravita in razveljavita in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

9MVK je sodišču posredovala volilne spise, odgovora na pritožbi pritožnikov ni podala.

K I. točki izreka:

10Pritožba ni dovoljena.

11Pritožnika sta vložila pritožbo zoper odločbo MVK št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018, s katero je bila potrjena lista kandidatov.

12Sodišče ugotavlja, da ni mogoče s pritožbo na sodišče uveljavljati nezakonitosti potrjene liste kandidatov, ne da bi pred tem bil podan ugovor v smislu 96.a člena ZLV. V skladu s tretjim odstavkom 96.a člena ZLV je namreč pritožba dovoljena zoper odločitev volilne komisije v zvezi z ugovorom katerekoli liste kandidatov, za katero se zatrjuje, da je bila sestavljena v nasprotju s tem zakonom. Ker je vložitev ugovora po določbi 96.a člena ZLV procesna predpostavka za vložitev pritožbe po 97. členu ZLV, je sodišče pritožbo zavrglo.

K II. točki izreka:

13Pritožba ni utemeljena.

14Pritožnika sta vložila pritožbo zoper odločbo št. MVK 3/2018 dne 27. 10. 2018, s katero je bilo odločeno o ugovorih zoper potrjeno listo kandidatov.

15Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena, lahko vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore v 48 urah po prejemu odločbe (97. člen ZLV). Navedeno pomeni, da sta pritožnika aktivno legitimirana za vložitev pritožbe.

16Z odločbo št. MVK 3/2018 dne 27. 10. 2018 je MVK ugovora A.A. kot volivca in kandidata za mestni svet kot nedovoljena zavrgla.

17Določba 96. člena ZLV ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s postopki kandidiranja. To pravno varstvo je omejeno le na ugotavljanje nepravilnosti v postopku kandidiranja, prav tako pa omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev takšnega ugovora.

18V 96.a členu ZLV je določeno, da občinska volilna komisija v celoti ali deloma odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja list kandidatov potrdila listo kandidatov, če sama, do roka za objavo potrjenih list kandidatov, ali na podlagi ugovora predstavnika katerekoli liste kandidatov ugotovi, da je lista kandidatov sestavljena v nasprotju s tem zakonom.

19Po citirani določbi je torej aktivno legitimiran za vložitev ugovora le predstavnik liste, ne pa kandidat ali volivec. Iz tega razloga je odločba MVK št. MVK 3/2018, ko je zavrgla ugovor A.A. kot kandidata za mestni svet in kot volivca, pravilna.

20Nadalje je MVK z odločbo št. MVK 3/2018 z dne 27. 10. 2018 zavrnila ugovor predstavnika liste kandidatov B.B. zoper odločbo MVK MO A. št. MS-25/2018 z dne 23. 10. 2018. Z navedeno odločitvijo soglaša tudi sodišče.

21MVK je bila tekom kandidacijskega postopka za lokalne volitve 2018 seznanjena z ugovori o nepravilnosti v postopku kandidiranja, s časopisnimi članki in medijskimi objavami, predlagatelja liste C.C. Upoštevaje razloge, ki jih je v odločbi U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018 (25. točka) navedlo Ustavno sodišče in na katero se sklicuje tudi pritožnik, je v primeru ugotovitve nepravilnosti potrebno presoditi, ali so ugotovljene nepravilnosti takšne, da so vplivale, ali bi lahko vplivale na izid glasovanja. Če vpliva nepravilnosti ni mogoče ugotoviti v številkah, je treba glede na vse okoliščine primera in po prostem preudarku presoditi ali bi očitana nepravilnost lahko vplivala na izid glasovanja.

22Sodišče pritrjuje MVK, da je v obravnavanem primeru presojo svobodne volje pri dajanju podpisov podpore bilo mogoče ugotoviti v številkah in da je bila glede na obseg in naravo ugotovljene kršitve možnost njenega vpliva na svobodno voljo volivcev pri dajanju pisne podpore zanemarljiva oz. neznatna.

23Sodišče je pregledalo overjene podpise podpor za obravnavano listo in potrjuje pravilnost ugotovitve MVK, da je bila dne 11. 10. 2011 dana ena podpora, 12. 10. 2018 je bilo danih 66 podpisov podpore, od 15. 10. 2018 do 18. 10. 2018 dalje (to je v obdobju ko ni bilo več obljube kavice), pa je bilo danih kar 1347 podpisov podpore, kar pritrjuje zaključku MVK v izpodbijani odločbi, da so volivci dali pisno podporo po lastni in svobodni volji.

24Kot neutemeljene je zato sodišče zavrnilo pritožbene ugovore glede neizkazanosti, da je bila obljuba nagrade (kavica, golaž) preklicana, kar bi v posledici naj imelo vpliv na večje število zbranih podpor. Gre zgolj za sklepanje pritožnikov, za kar pa ne ponudita nobenih dokazov. Zgolj s sklicevanjem na to, da bi obljuba nagrade lahko imela vpliv na število danih podpor in to ne glede na okoliščino, ki jo MVK ugotavlja v izpodbijanih odločbah, da noben volivec, ki je dal podporo ni prišel na poplačilo v gostišče v lasti C.C., (pritožnika pa nasprotnega niti ne zatrjujeta), pa po presoji sodišča ne moreta biti uspešna.

25Sodišče tudi nima pomislekov glede strokovnosti dela MVK. Zato je neizkazane trditve glede pristranskosti in arbitrarnosti, iz razloga, ker ni izvedla predlagane obravnave in časovnega okvira, v katerem je sprejela izpodbijano odločitev, kot neutemeljene zavrnilo.

26V volilnih zadevah je upoštevaje roke, ki jih določa ZLV, potrebno postopati hitro. Zato niti volilni organi, niti sodišče ne izvaja obravnave (četrti odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

27Neutemeljeno pa je sklicevanje pritožnikov tudi glede aktivne legitimacije za vložitev ugovora. Kot je sodišče zapisalo zgoraj (točka 17. te sodbe) ZLV določa, kdo je aktivno legitimiran za vložitev ugovora po 96. a členu. S sklicevanjem na ustavno odločbo št. U-I-191/17, ki je bila izdana v postopku referenduma (referendum pa pomeni obliko neposrednega sodelovanja državljanov pri opravljanju javnih zadev), po presoji sodišča ni mogoče utemeljeno izpeljevati aktivne legitimacije tudi v postopku ugovora predvidenem v ZLV.

28Glede na navedeno je zato sodišče pritožbo na podlagi 97. člena ZLV v zvezi s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

29Sodišče je odločitev sprejelo na seji v skladu s četrtim odstavkom 59. člena ZUS-1.